Glasovanje sveta delavcev Slovenskih železnic (SŽ) o zaupnici sta predlagala prav predsednik sveta Silvo Berdajs in delavski direktor Albert Pavlič, ki jima je bila brez glasu proti tudi izglasovana zaupnica. Iniciativni odbor delavcev na čakanju se je medtem zaradi zagotovil, da se bodo vsi čakajoči po izteku ukrepa začasnega čakanja vrnili na delo, odločil za polletno mirovanje.

Člani sveta niso glasovali zgolj o dejstvu, ali sta skupaj s Pavličem pripravljala sezname na čakanje napotenih delavcev ali ne, temveč o celotnem preteklem delu, je po seji dejal Berdajs. "Če mi zaupnica ne bi bila izglasovana, bi takoj odstopil," je zatrdil Berdajs, ki tudi ni pristal na predlog iniciativnega odbora, da se glasovanje o zaupnici prestavi na čas, ko bo ukrep začasnega čakanja na delo prenehal veljati.
Pavlič je poudaril, da je problematika glede seznamov na čakanje napotenih delavcev s strani iniciativnega odbora temeljila na argumentaciji laži in je v sistem SŽ vnesla nemir.
Zgodba se je obrnila
Če je iniciativni odbor sprva trdil, da sta Berdajs in Pavlič sodelovala pri pripravi seznamov na čakanje napotenih delavcev, pa se je zdaj zgodba obrnila. "Danes sem se moral zagovarjati, zakaj nisem sodeloval pri pripravi seznamov," je dejal Pavlič in pojasnil, da to ni njegova ali Berdajsova naloga, temveč naloga vodij poslovnih enot. So pa ti v nekaterih primerih ob vročanju obvestil o začasnem čakanju napačno komunicirali z zaposlenimi.
Vodja iniciativnega odbora Miloš Rusič je pojasnil, da vodstvo SŽ te dni pošilja pošto vsem, ki so na čakanju, z zagotovili, da se bodo vsi po izteku ukrepa začasnega čakanja vrnili na delo in da klasičnega ugotavljanja presežnih delavcev ne bo.
Iniciativni odbor bo tako po Rusičevih besedah sklenil, da gre konca junija, ko poteče ukrep začasnega čakanja na delo, v mirovanje. "Upam, da se bodo na čakanje napoteni delavci takrat res vrnili na delo," je zatrdil Rusič in pojasnil, da pa odbor še vedno vztraja pri vpogledu v seznam čakajočih delavcev.
'Kriteriji določeni pred pripravo seznamov'

Generalni direktor SŽ Goran Brankovič sicer dopušča možnost kakšnih nepravilnosti pri pripravi seznamov na čakanje napotenih delavcev, a zatrjuje, da bo vodstvo družbe v primeru ugotovitve nepravilnosti ustrezno ukrepalo. "Če je prišlo do zlorab, bo kdo tudi poklican na odgovornost. Kadrovska služba je dobila jasno nalogo, da morebitne nepravilnosti odpravi," je novinarjem dejal Brankovič.
Zavrača tudi trditve iniciativnega odbora, da so bili kriteriji za uvrstitev na seznam narejeni naknadno. Kot pravi Brankovič, so bili kriteriji določeni pred pripravo seznamov, v sodelovanju s socialnimi partnerji. Na čakanje so bili, kot je ponovil, napoteni tisti, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, invalidi in tisti, ki jim trenutno ni mogoče zagotoviti dela.
Brankovič zagotavlja, da se bo 1075 delavcev, ki so bili prejšnji teden napoteni na začasno čakanje, 1. julija letos vrnili na delo. Kriteriji, ki se bodo oblikovali za morebitno "mehko" odpuščanje, bodo drugačni, zatrjujejo prvi mož SŽ.
Slovenske železnice trenutno zaposlujejo 7700 ljudi. Ocene, koliko zaposlenih v družbi naj bi bilo preveč, so po Brankovičevih besedah različne, prava ocena pa se bo pokazala v okviru sanacije. "Nisem pristaš govorjenja na pamet," je poudaril Brankovič. Berdajs pa navedbe, da je na železnicah do 3000 ljudi preveč, zavrača. "To so prenapihnjene zgodbe," je zatrdil.
Tožila bosta vodjo iniciativnega odbora
Seje sveta delavcev se je sicer udeležilo vseh 27 članov sveta, glasovalo pa jih je 25. Na skoraj triurni seji so sodelovali tudi vodstvo Slovenskih železnic z Goranom Brankovičem na čelu, vsi predsedniki svetov odvisnih družb, vsi predsedniki sindikatov, člani iniciativnega odbora čakajočih delavcev in nekaj delavcev na čakanju.
Berdajs in Pavlič sta še poudarila, da bosta tožila Rusiča zaradi zavajanja slovenske javnosti. "Ne držijo Rusičeve navedbe, da bom tožil delavce na čakanju, temveč bom tožil Miloša Rusiča z imenom in priimkom, ker je lagal javnosti," je še dejal Berdajs.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.