'Pravica do stavke je očitno prevladala nad pravico do življenja'

Januarja dogovorjena operacija kile v eni od slovenskih bolnišnic je zaradi stavke odpadla, pripoveduje voznik tovornjaka, ki je nato marca, na službeni poti v Nemčijo, doživel nepredstavljivo. "Kar naenkrat mi je počilo, zadeva je postala grozljiva za videti in za občutiti. Takoj so me operirali in zdravnica je rekla, da so bile notranje krvavitve."

Po okrevanju je moral stroške vrnitve v Slovenijo kriti sam, soodgovornosti za njegov primer pa ni prevzel nihče. "Ne bi se odločil za to, da posredujem to zgodbo javnosti, ampak ker sem iz groba vrnjen, sem rekel, da je treba narediti red. Ker to dejansko, kaj zdaj meni pomeni? Daljše okrevanje, odsotnost od delovnega okolja. Kaj imam od tega? Znižan dohodek."

Pravica do stavke je očitno prevladala nad pravico do življenja, ugotavljajo v Zvezi organizacij pacientov. "In v konkurenci več ustavnih pravic menimo, da bi ta pravica morala prevladati in da se tak način stavke enostavno ne bi smel zgoditi," je dejal podpredsednik Zveze organizacij pacientov Slovenije, Franci Gerbec.

In medtem ko vlada že tedne ob takšnih in drugačnih stiskah bolnikov trka na vest zdravnikov, češ naj se zavedajo svojega poslanstva, ti pa vračajo žogico, da je za razmere kriva prav ignorantska politika, rešitve spora še ni blizu. Po neuspeli mediaciji naj bi se pogajanja nadaljevala pojutrišnjem.

"Predlog spremembe zakona žal čaka v predalih ministrstva"

Gerbec je spomnil na nastajajoči predlog zakona o kakovosti v zdravstvu, izhodišča zanj je vlada že sprejela in naj bi drugače uredil organizacijo dela na področju kakovosti in varnosti. Kot pomembno je izpostavil predvideno ustanovitev nove javne agencije za kakovost, ki bi, kot razume, opravljala tudi nadzore nad morebitnimi napakami v zdravstvu in o njih poročala. Tisti, ki so napako naredili, namreč težko nadzorujejo sami sebe, zato je ključno, da preiskavo dogodka izvedejo neodvisni državni organi, je ocenil. "Poudarek je zlasti na tem, da se iz napak učimo in zato je prijavljanje napak izjemnega pomena," je še pojasnil Gerbec.

Spregovorili so tudi o načrtovani prenovi zakona o zdravstveni dejavnosti. Po besedah predsednika odbora za varnost pacientov in kakovost v zdravstvu pri ZOPS Tomaža Schare se mora prenova osredotočati na to, kako urediti delovanje celotnega sistema, da bo ta učinkovitejši, boljši, bolj varen, finančno učinkovitejši in samoučeč. To bo omogočilo, da se napake, ki privedejo do tragedij, ne ponavljajo, je prepričan.

Gerbec je prav tako opozoril na predlog spremembe zakona o pacientovih pravicah, ki so ga novembra pripravili v združenju, a po njihovih navedbah zdaj "žal čaka v predalih ministrstva". V organizaciji s predlogom poskušajo doseči uzakonitev pravice do zdravljenja v razumnem roku. Vsako prekoračenje je po njegovih navedbah treba preprečiti tako, da bi lahko pacient po okvirno 60 dneh čakanja z naročilnico Zavoda za zdravstveno zavarovanje odšel na zdravljenje h kateremukoli zdravniku v Sloveniji ali tudi v tujino.

Pri tem je izpostavil še pomanjkljivosti trenutnih evidenc čakalnih dob. Trenutno so te namreč vodene na podlagi pravilnika o naročanju na zdravstvene storitve, ki ga v teh tednih ministrstvo za zdravje spreminja. Na ZOPS trdijo, da je področje treba urediti, obenem pa je treba preprečiti "številne nepravilnosti", do katerih naj bi prihajalo pri vodenju teh seznamov.

Na novinarski konferenci so spregovorili tudi trije bolniki in svojci, ki so zaradi po njihovi oceni neustreznega odziva zdravstvenega sistema čutili posledice v obliki zapletov pri zdravljenju ali višjih stroškov zdravljenja, v enem primeru pa svojci ocenjujejo, da so zaradi "nedelujočega sistema" ostali brez ljubljene osebe.