Svobodni sindikati bodo ob ukinitvi malice udarili

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije pravi, da ostro nasprotuje predlogu, da se 30-minutni odmor za malico ne bi več štel v delovni čas, in bo to pravico branil z vsemi sredstvi. "Plačani 30-minutni odmor mora ostati. Izgovor, da bo odmor še naprej, a ne bo plačan – točno vemo, kam pelje," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič.

Delodajalci so po njegovih besedah že izračunali, da bi z ukinitvijo plačanega 30-minutnega odmora privarčevali okoli 800 milijonov evrov. "Delavce in delavke jemljejo kot čisti strošek," opozarja Semolič.

Predlog, da se odmor za malico izvzame iz delovnega časa, je del izhodišč za prenovo zakona o delovnih razmerjih, ki jih je pripravilo ministrstvo za delo. Predloga zakona, ki ga trenutno usklajuje koalicija, javno še ne razkrivajo, ga bo pa predvidoma 7. septembra obravnaval ekonomsko-socialni svet (ESS).

V ZSSS nasprotujejo tudi predlagani ukinitvi dodatka na delovno dobo, saj da bi to pri nekaterih pomenilo tudi za 15 do 20 odstotkov nižje plače. "To je točka, kjer morajo nosilci teh idej razumeti – odgovorili bomo z vsemi sredstvi, da se to ne zgodi," poudarja Semolič.

Izvršni sekretar ZSSS za pravno področje in področje delovnih razmerij Andrej Zorko je dejal, da predlog ukinitve plačanega odmora za malico razumejo kot neposreden napad na plače. Ljudje bodo imeli nižje plače oz. bodo, da bi ohranili plačo, delali dlje, kar bo povečalo intenzivnost dela in posledično vplivalo na zdravje delavcev, pričakuje. Boji se tudi, da bi bil to prvi korak k ukinitvi regresa za malico ter pozneje tudi potnih stroškov.

Politiki naj se spomnijo predvolilnih obljub, poziva Zorko, in se vprašajo, ali bo delavec priznan kot človek, ki prispeva k razvoju države, stabilnosti in rasti, ali bo zgolj predmet ali številka, ki naj bi služila interesom posameznikov in večanju njihovega bogastva.

"Ustvarja se le negativno vzdušje"

Sindikalni predstavnik v Iskri Avtoelektriki Dejan Sirk je povedal, da so zaposleni v podjetju razočarani nad predlogom, da se ukine plačan odmor za malico, in so se pripravljeni bojevati proti temu. Vladi predlaga, naj se raje osredotočijo na vlaganje v razvoj, inovativnost, zaposlene, kar bi podjetjem prineslo več dodane vrednosti. Z jemanjem delavcem se v podjetjih ustvarja le negativno vzdušje, ki dolgoročno pomeni propad podjetij, je prepričan.

Predstavnik sindikata v družbi Mura in partnerji Dušan Kuplen je opozoril, da je odmor nujen, predvsem v delovno intenzivnih panogah. Za ohranitev odmora so pripravljeni tudi dlje časa stavkati.

V ZSSS se sicer zavzemajo za nekatere spremembe delovne zakonodaje. Tako je po Semoličevih besedah treba odpraviti anomalije in urediti negotove oblike dela, urediti področje agencijskih delavcev. So tudi za večjo prožnost, ki bi omogočila lažje prilagajanje pri potrebah po delavcih v časih, ko je dela manj, in sicer menijo, da bi morala takrat vstopiti država prek zavoda za zaposlovanje.

Strinjajo se tudi s spremembami pri postopkih prekinitve razmerij, če so ti zapleteni in dolgotrajni, mora pa biti zaščiten postopek, v katerem se ugotavlja materialna resnica, pravi Semolič.

Zavzemajo se tudi za spremembe pri definiciji minimalne plače, ki da je krivična za tiste, ki delajo ponoči, ob praznikih ipd.

Dobra se jim zdi sprememba, da bi bila plačilna lista izvršilni naslov v primeru, ko delavec ne bi dobil plače, tako da mu ne bi bilo treba na sodišču tega dokazovati. Predlog zakona naj bi predvideval, da bi lahko delavec izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, če mu delodajalec dvakrat zapored ali v obdobju šestih mesecev v dogovorjenem roku ne bi izplačal plače in/ali prispevkov za socialno varnost.

Ob vseh predvidenih spremembah pa je najpomembnejše to, pravijo v ZSSS, da se zagotovi delovanje pravne države. "Vsi ti pogoji in vse, kar bomo še napisali, bo megla, če se ne bomo lotili glavnega vzroka problemov, ki je v nedelovanju pravne države," meni Semolič.

S predlogi ni zadovoljna niti gospodarska zbornica

Z vladnim predlogom reforme trga dela pa ni zadovoljna niti Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). "Brez dosledne in učinkovite reforme trga dela, ki bo povečala njegovo prožnost in zmanjšala stroške, ni mogoče pričakovati učinkovitega izhoda iz krize," je zapisalo predsedstvo GZS, ki ocenjuje, da predlogi v izhodiščih ne prinašajo želenih sprememb in ekonomskih učinkov.

Nasprotujejo konceptu enotne pogodbe o zaposlitvi, saj da je administrativno zahtevna, preveč vezana na posameznega delavca, nič pa na poslovno stanje delodajalca. Enotna pogodba poleg tega zmanjšuje možnost sklepanja pogodb za določen čas in uvaja novo obveznost izplačila odpravnine ob prenehanju tovrstne pogodbe.

Na delodajalca se prenaša tudi precejšen strošek vključevanja delavcev v ukrepe na trgu dela, pravijo v GZS, saj predvidena, do 24-urna tedenska odsotnost delavca, ki je pri delodajalcu v odpovednem roku, prinaša bistveno višjo obremenitev delodajalca kot sedaj.