'Novinarji v Sloveniji pod pritiskom politike in vse bolj tudi gospodarstva'

Na lestvici medijske svobode, ki so jo pripravili Novinarji brez meja, je Slovenija letos zaseda 42. mesto. To je za osem mest boljše od rezultata lani, ko je naša država zasedla 50. mesto. Medijsko svobodo merijo na podlagi petih kazalnikov, ki so politični, ekonomski, zakonodajni in družbeni kazalnik ter kazalnik glede varnosti novinarjev.

Pri zakonodajnem okviru navajajo, da se je neodvisnost javne Radiotelevizije Slovenija (RTVS) z zakonskimi spremembami glede imenovanja njenih organov upravljanja in nadzora, uveljavljenimi v času aktualne vlade, okrepila. Vendar pa je obrekovanje še vedno kriminalizirano, zaradi česar politiki lahko vlagajo strateške tožbe proti novinarjem, v tujini znane pod izrazom SLAPP tožbe. Namen takšnih tožb je ustrahovati in utišati kritično javnost.

Prav tako so po navedbah organizacije Novinarji brez meja na nekatere medijske izdajatelje pritiskali s pomočjo pravnih sredstev, da bi razkrili svoje vire. V času epidemije covida-19 pa so novinarji, kritični do vlade, poročali o diskriminaciji pri dostopu do informacij, ki so jih imeli državni organi.

Poročilo organizacije v sklopu gospodarskega kazalnika navaja, da je bila RTVS pod hudim finančnim pritiskom zaradi slabih poslovnih odločitev prejšnjega vodstva in neuspelih prizadevanj za zvišanje rtv-prispevka. Zaradi nepreglednosti medijskega lastništva nekaterim izdajateljem grozi izguba neodvisnosti, tiskanim medijem pa propad zaradi visokih stroškov tiska.

Na družbenokulturnem področju so navedli, da so podporniki nekdanjega premierja po spletu grozili novinarjem, ki so preiskovali korupcijo ali soočanje z izzivi epidemije covida-19. Grožnje novinarkam so bile še posebej nasilne. Vendar pa se je zaupanje v javne medije, kot je RTVS, povečalo, potem ko se je začela uporabljati novela zakona o RTVS in je bilo na njeni podlagi imenovano novo vodstvo.

Nenazadnje pri kazalniku glede varnosti novinarjev opažajo, da novinarje zaradi politične polariziranosti v državi, ki jo še stopnjuje agresivna retorika nekaterih politikov, nenehno žalijo in besedno napadajo. A fizični napadi so še vedno redki.

Prvo mesto na lestvici je kljub nekoliko nižjemu političnemu kazalniku ohranila Norveška, sledita ji Danska in Švedska. Na dnu lestvice so Afganistan, Sirija in Eritreja. Na vrhu lestvice prevladujejo evropske države, še posebej članice EU. Poročilo sicer navaja, da so tudi znotraj EU države, kjer je svoboda medijev na preizkušnji, pri čemer so izpostavili Madžarsko, Grčijo in Malto.

'Neodvisni mediji so tu, da ljudem prinašajo verodostojna dejstva'

Ministrica za kulturo in koordinatorica Levice Aste Vrečko je sporočila, da ima svetovni dan svobode medijev predvsem sporočilo, da neodvisni mediji obstajajo, da ljudem prinašajo verodostojna dejstva o tem, kaj se dogaja v družbi. "Prebivalci in prebivalke, ki so celovito in neodvisno obveščeni o ravnanjih politike in delovanju sistemov javnega življenja, se lahko informirano odločajo in tudi usmerjajo politiko," je sporočila.

Dodala je, da so javni mediji v Evropi namenjeni vsem prebivalcem in prebivalkam, ranljivim družbenim skupinam, manjšinam in tudi sicer depriviligeranim in senzorno oviranim ljudem. V izzivov polni prihodnosti pa da so javni neodvisni mediji tudi največje informacijsko vezivo delujoče in demokratične družbe.  

In kje smo na tem področju v Sloveniji? Po njenih besedah imajo kadrovske, finančne in osebne napade na Radiotelevizijo Slovenijo in Slovensko tiskovno agencijo s strani prejšnje vlade izrazito negativne posledice za delovanje obeh javnih medijev. "Trudoma jih rešujemo na več ravneh. Ob svetovnem dnevu svobode medijev lahko rečem, da se je Slovenija za las izognila usodi Slovaške in Madžarske. Zlasti iz slednje je del slovenske politike poskušal uvoziti model prevzemanja, nadzora in uničenja medijev," je dejala.

'Brez svobode tiska ne bomo imeli nikakršne svobode'

"Brez dejstev se ne moremo boriti proti napačnim in lažnim informacijam. Brez odgovornosti ne bomo imeli močnih politik. Brez svobode tiska ne bomo imeli nikakršne svobode. Svobodni mediji niso izbira, ampak nuja," je v poslanici ob svetovnem dnevu svobode medijev sporočil generalni sekretar ZN Antonio Guterres.

Posebej je izpostavil vprašanje okolja in zapisal, da se "svet sooča z okoljsko krizo brez primere, novinarji in medijski delavci pa imajo ključno vlogo pri informiranju in osveščanju ljudi o tem". Izpostavil je tudi druge izzive, kot so spopadi in vojne po svetu, ter izrazil zgroženost nad velikim številom novinarjev, ki so bili ubiti v izraelskih vojaških operacijah v Gazi.

"Neodvisno novinarstvo, ki temelji na dejstvih, pomaga varovati naše demokracije, saj razkriva krivice, zahteva odgovornost od voditeljev in državljanom omogoča sprejemanje informiranih odločitev," pa je ob dnevu svobode medijev v imenu EU sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.

Podobno kot Guterres je v izjavi opozoril na naraščajočo pogostost napadov na novinarje in sporočil, da je treba "novinarje in medijske delavce, ki poročajo iz oboroženih spopadov, zaščititi v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom". Ob tem je še zapisal, da je delo novinarjev letos, ko bodo volitve potekale v več kot 60 državah po vsem svetu, pomembnejše kot kdaj koli prej.

Letos se bo namreč na volišča podala več kot polovica svetovnega prebivalstva, v objavljenem poročilu ugotavlja mednarodna organizacija RSF, ki jo posebej skrbi dejstvo, da so od vseh področij preučevanja največji padec zabeležili na političnem kazalniku. To je eden od petih kazalnikov na lestvici medijske svobode, ki jih RSF upošteva pri razvrščanju držav glede svobode medijev.

V EU nova pravila za zaščito novinarjev in medijev

V Evropski uniji bodo sicer prihodnji teden v veljavo stopila nova pravila za zaščito novinarjev in medijev. "V EU smo sprejeli zakonodajo brez primere, in sicer akt o svobodi medijev in direktivo za zaščito novinarjev pred zlorabami v sodnih postopkih. Države članice pozivamo, naj ta pravila čim prej začnejo izvajati," je dejala podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova in poudarila, da je dolžnost demokracije, da zaščiti svoje novinarje.

Tudi evropski komisar za notranji trg Thierry Breton meni, da je zagotavljanje zdravega medijskega okolja bistvenega pomena za demokracijo. Prepričan je, da je EU z novimi ukrepi, ki bodo v veljavo stopili prihodnji teden, opremljena z impresivnim orodjem za ohranjanje neodvisnosti in pluralnosti medijev.

V ponedeljek bodo v veljavo stopila nova pravila za zaščito novinarjev in aktivistov pred t. i. strateškimi oz. SLAPP tožbami, katerih namen je ustrahovati in utišati kritično javnost. Posamezniki, ki so tarča tožb, bodo med drugim imeli možnost zaprositi sodišče, da postopek predčasno opusti.

Le dan pozneje pa bo začel veljati akt o svobodi medijev, ki bo vzpostavil skupni okvir za medijske storitve na notranjem trgu EU ter zagotovil zaščito svobode medijev, njihovega pluralizma in uredniške neodvisnosti v uniji.

Biti novinar je vse bolj zahtevno tudi v Srbiji

Krhanje moči medijev spričo neustreznih ravnanj politikov gre včasih z roko v roki z bolj sovražnimi ukrepi, ki spodkopavajo vlogo novinarjev, ali pa se mediji celo uporabljajo kot orodje nadlegovanja in dezinformiranja javnosti, je ob izidu poročila zapisala uredniška direktorica RSF Anna Bocande.

Avtorice in avtorji rednega letnega poročila so poseben poudarek namenili usodi palestinskih novinarjev, ki so pogosto tarča napadov med trajajočo izraelsko ofenzivo v Gazi. Kot navaja RSF, so izraelske sile ubile več kot sto tamkajšnjih novinarjev, med njimi najmanj 22 med opravljanjem poklica.

Varnostne razmere so se za novinarje poleg ostalih držav, kjer potekajo oboroženi konflikti, kot so DR Kongo ali Sirija, še posebej poslabšale v Nigeriji, poročilo pa v negativni luči izpostavlja tudi razvoj dogodkov v Sahelu, kjer so vojaške hunte Nigra, Burkine Faso in Malija okrepile svoj nadzor nad mediji.

Biti novinar je vse bolj zahtevno tudi v Rusiji in njenih sosedah Belorusiji, Gruziji, Azerbajdžanu, RSF pa v tej luči izpostavlja tudi Srbijo. Poročilo je kritično do poskusov prevzemov medijev, kot primer pa navaja poskuse italijanske koalicijske stranke Liga za prevzem tiskovne agencije AGI, ki je druga največja v državi.

Grožnja umetne inteligence

Grožnjo tako novinarjem kot demokraciji nasploh pa predstavlja tudi umetna inteligenca, pri čemer je RSF spomnila na predvolilni lažni avdio posnetek slovaške novinarke Monike Todorove, ki je ena prvih žrtev takšnih novih tehnologij iz novinarskih vrst.

Prvo mesto na lestvici je kljub nekoliko nižjemu političnemu kazalniku ohranila Norveška, sledita ji Danska in Švedska. Na dnu lestvice so po novem Afganistan, Sirija in Eritreja. Na vrhu lestvice sicer prevladujejo evropske države, še posebej članice EU. A kot navaja poročilo, so tudi znotraj unije države, kjer je svoboda medijev na preizkušnji, pri čemer so izpostavljene Madžarska, Grčija in Malta.

Asta Vrečko pa je izpostavila tudi pohod velikih platform, ki ustvarjajo lažen občutek obveščenosti in kradejo pozornost. "Mediji se tudi zaradi tega soočajo s temeljnim problemom obstoja: preživetjem." Kar pa da še dodatno poslabšujejo apetiti politike po vplivanju na medijske kolektive, nepregledne lastniške strukture, medijske koncentracije in mediji, ki delujejo po nareku interesnih skupin.

"Novinarski poklic in profesionalno novinarstvo morata v družbi spet dobiti pravo veljavo," je bila jasna v sporočilu. Trenutno veljavni Zakon o medijih namreč po njeni oceni teh izzivov ne naslavlja več, saj da je star že skoraj dve desetletji. Na Ministrstvu za kulturo so zato pripravili nov Zakon o medijih, ki naslavlja številne probleme medijskega prostora.

"Zagotovil bo večjo transparentnost, neodvisnost in pluralnost medijev, kar je ključnega pomena za obveščeno družbo in demokracijo. Sodoben in ambiciozen predlog novega zakona sledi glavnim poudarkom nedavno sprejetega Evropskega akta o svobodi medijev (EMFA)," je dejala. Meni pa še, da lahko le s skupno podporo in razvijanjem politik, ki bodo ščitile in spodbujale svobodo medijev, zagotovimo, da bo naša družba ostala obveščena o pomembnih dejstvih naših življenj, odgovorna in predana temeljnim demokratičnim vrednotam.