Poslanka Svobode Lucija Tacer je pojasnila, da želijo s tem spremeniti pristojnost imenovanja sodnikov. Te trenutno voli DZ na predlog sodnega sveta. S to ustavno spremembo pa želijo to pristojnost podeliti predsedniku države, še vedno na predlog sodnega sveta. Kot je pojasnila, je glavni namen depolitizacija postopka imenovanja sodnikov, saj je funkcija predsednika države veliko manj politična. Dodala je, da je volilna funkcija DZ na tem področju anomalija, saj navadno šef države imenuje sodnike. Prav tako s prenosom te pristojnosti uveljavljajo tudi načelo delitve oblasti, je še povedala.
Poslanka SD Meira Hot je izrazila veselje, da so dosegli širše soglasje, da je potrebna sprememba na področju imenovanja sodnikov. Kot je pojasnila, ima DZ predvsem zakonodajno funkcijo ter da je imenovanje sodnikov anomalija, ki traja že več let. Praksa je bila vrsto let sicer neproblematična, je pojasnila, a dodala, da DZ odloča politično, sodnike pa je treba določati na podlagi strokovnosti, je poudarila. Dodala je še, da se s spremembo uvaja tudi triletna poskusna doba, šele potem bi bil sodnik imenovan za trajni mandat, kar je v skladu z evropsko listino.
Matej Tašner Vatovec iz Levice je povedal, da je v času, ko je bila SDS na oblasti področje imenovanja sodnikov postalo področje političnega boja. Pojasnil je, da je naša trenutna ureditev unikum v evropskem prostoru in v Levici že dlje časa zagovarjajo, da bi morali umakniti imenovanje sodnikov iz DZ. Gre za načelo delitve oblasti, je povedal in dodal, da v Levici pričakujejo, da jim bo v nadaljevanju postopka uspelo priti do ustavne večine in bodo naredili "korak, ki je več kot potreben v naši državi".
Predlogi bi šli v smeri tega, da bi imenovanje rednih sodnikov po zgledu preostalih evropskih držav iz rok poslancev prenesli v roke predsednika republike. Slednji bi to dolžnost lahko odklonil le v res izjemnih primerih, podobno kot pri razglasitvi zakonov. Glavno vlogo v postopku pa bi tako imel sodni svet, ki že zdaj opravlja celoten kandidacijski postopek.
Za uveljavitev ustavnih sprememb bo sicer koalicija, ki šteje 53 poslancev, potrebovala dvotretjinsko večino v DZ oz. najmanj 60 poslanskih glasov. Le-te bo po pričakovanjih iskala v opozicijski NSi. Slednja se je prav ta mesec zavzela za nekatere ustavne spremembe, ki bi jih bila pripravljena podpreti, med drugim bi spremenili tudi način imenovanja sodnikov. A v NSi bi ob prenosu imenovanja sodnikov v roke predsednika republike spremenili tudi sestavo sodnega sveta. Koalicijski predlog ustavnih sprememb, kot je razvidno s spletne strani DZ, spremembe člena ustave, ki določa sestavo sodnega sveta, ne predvideva.
Vodja poslancev NSi Jožef Horvat je v odzivu za medije dejal, da je njihov predlog ustavnih sprememb sicer res širši, a da razumejo, kako mora delovati politika in "če ne drugače, bomo šli korak po korak". Tako verjame, da je konsenz mogoč, delo se bo po njegovem mnenju začelo z ustanovitvijo ustavne komisije, NSi pa bo v samem procesu aktivno sodelovala.
Ob špekulacijah, ali bi utegnili odtegniti podporo predlaganim spremembam zaradi vladne odločitve o odstopu od nakupa oklepnikov boxer, pa Horvat odgovarja, da v NSi "ne bomo padali na napake vlade, ampak bomo svoje delo opravljali profesionalno".
S svojim paketom predlaganih ustavnih sprememb v NSi sicer med drugim predlagajo še popravke volilnega sistema, ukinitev državnega sveta ter spremembe pri imenovanju ministrov. Tudi o teh so se pogovarjali z največjo vladno stranko, Horvat ocenjuje, da so za nekatere njihove predloge v Gibanju Svoboda dovzetni.
Koalicijske stranke pa se medtem o nadaljnjih spremembah ustave, ki jih napovedujejo tudi same, niso želele izrekati, prav tako še ne komentirajo predlogov NSi. Navajajo pa, da se jih bodo lotili postopoma in v iskanju najširšega konsenza.
KOMENTARJI (327)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.