'Dejstva morajo ljudi voditi pri izbiri svojih predstavnikov, ne laži'

Le devet odstotkov človeštva živi v državah, kjer je svoboda medijev po navedbah organizacije Novinarji brez meja (RSF) na dobri ali zadovoljivi ravni. Po drugi strani 74 odstotkov svetovnega prebivalstva živi v državah, kjer je svoboda medijev v težkem ali zelo resnem položaju in je svoboda obveščanja zelo zatirana. To ni le na Kitajskem, v Rusiji in Savdski Arabiji, ampak tudi v Mehiki in Indiji. Če skupaj z njimi upoštevamo še države, kjer je svoboda obveščanja problematična, se odstotek poveča na 91, so zapisali.

Nobenega od velikih problemov človeštva, pa naj bo globalno segrevanje, korupcija ali spolna neenakost, ni mogoče rešiti brez informiranja, ki je svobodno, neodvisno in zanesljivo, z drugimi besedami - brez kakovostnega novinarstva, je opozoril generalni sekretar organizacije Christophe Deloire. Takšne razmere so po njegovi oceni zelo zaskrbljujoče za novinarje in še zlasti za vse tiste, ki so pri pravici do dostopa do informacij prikrajšani.

'Zdrave demokracije temeljijo na odprti, svobodni in pošteni razpravi'

Letošnji dan svobode medijev je posvečen izzivom, s katerimi se v času dezinformacij soočajo mediji med volitvami. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je poudaril, da so svobodni mediji ključnega pomena za mir, pravičnost, trajnostni razvoj in človekove pravice. Nobena demokracija ni prava brez dostopa do preglednih in zanesljivih informacij, ki so temelj za izgradnjo poštenih in nepristranskih institucij, ki od voditeljev zahtevajo odgovornost in resnico. To še posebej velja v času volitev, je dejal.

"Dejstva morajo ljudi voditi pri izbiri svojih predstavnikov, ne laži," je poudaril, so sporočili iz informacijske pisarne ZN na Dunaju.

Opozoril je, da se tehnologijo, ki je spremenila načine, kako prejemamo in izmenjujemo informacije, včasih zlorabi za zavajanje javnega mnenja ali za spodbujanje nasilja in sovraštva. "Prostor civilne družbe se po svetu krči z zaskrbljujočo hitrostjo. Hkrati se krepi retorika proti medijem, kakor tudi nasilje in nadlegovanje novinarjev in novinark," je opozoril.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini pa je potrdila odločenost EU, da bo v času vse večjih pritiskov na svobodno novinarstvo še naprej branila svobodo medijev v EU in po svetu. "Zdrave demokracije temeljijo na odprti, svobodni in pošteni razpravi in naša dolžnost je, da ta prostor zaščitimo in ne dovolimo nikomur, da bi širil dezinformacije, ki spodbujajo sovraštvo, ločevanje in nezaupanje v demokracijo," je poudarila.

Slovenija se je sicer novem indeksu medijske svobode, ki ga je v aprilu objavila organizacija RSF, uvrstila na 34. mesto in tako zdrsnila za dve mesti v primerjavi z letom 2018. Prva tri mesta sicer zasedajo skandinavske Norveška, Finska in Švedska, na samem dnu lestvica pa sta se znašli Severna Koreja in Turkmenistan.

Blatenje novinarjev, poskusi diskreditacije in poskusi čezmejnih pritiskov

V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) so ob današnjem mednarodnem dnevu svobode medijev pozvali politiko, medijske lastnike in tudi javnost k spoštovanju in zaščiti novinarstva, ki se sooča z neprecedenčnimi razmerami in pritiski. 

Sporočilo so pospremili z videom, v katerem so besedo prepustili novinarkam in novinarjem STA, Večera, Dnevnika, Dela, Mladine, Reporterja, Televizije Slovenija, Vala 202, Pop TV, Kanala A, 24ur.com in BK TV. Vsi izpričujejo pritiske, ki so jim izpostavljeni pri svojem delu.

"Novinarje neprestano blatijo številni politiki, strankarski mediji vodijo medijske kampanje z namenom diskreditacije novinarjev, nanje se z vsemi sredstvi spravljajo župani, v družbenih medijih pa se nizajo pozivi k nasilju, linču novinarjev, kar se je lani uresničilo v fizičnih obračunih s televizijskima ekipama," so opozorili v DNS.

Ob tem so poudarili, da se novinarske vsebine od vseh drugih dostopnih vsebin razlikujejo po uredniški presoji, spoštovanju profesionalnih načel, dolgoletnih izkušnjah in znanju njenih ustvarjalcev: "To je dodana vrednost, zaradi katere je novinarski poklic ključen za nadzor in delovanje vsake uspešne demokracije, in je tudi razlog, zaradi katerega bi se morala celotna družba zamisliti nad usodo novinarstva."

V DNS so tudi spomnili, da se je v nedavnem primeru Madžarske zgodil celo poskus čezmejnih pritiskov na uredniške odločitve slovenskih medijev. Pred dobrim tednom dni pa je na pozornost javnosti naletelo sporočilo članov odbora Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) pri tedniku Reporter. V njem so SDS in njenemu predsedniku Janezu Janši očitali politične pritiske na tednik.

'Bralci in gledalci večinoma prejemajo enostranske informacije oziroma informacije, ki so naklonjene zgolj enemu, levemu polu politike'

Kot so zapisali v Reporterjevem odboru ZNP, se lahko vsak politik ali stranka odzove na poročanje medija, če meni, da določene vsebine ne ustrezajo resnici ali njihovim nazorom: "To je legitimno. Z vidika svobode tiska in novinarske neodvisnosti pa je povsem nesprejemljivo, če skušajo politiki in strankarske organizacije s svojimi javnimi pozivi kupcem poslovno škoditi posameznemu časniku."

V upravnem odboru ZNP pa so ob dnevu svobode medijev opozorili na ključni pomen medijev in novinarjev za razvoj demokratične in pluralne družbe. "Medijske hiše in še posebej javni servisi morajo zagotoviti enakopravno in pošteno predstavitev perečih in aktualnih tem, zato da se gledalci in bralci seznanijo z vsemi spektri družbe," so poudarili.

Vsakršno medijsko navijanje za to ali drugo politično opcijo po njihovih navedbah pomeni, da javnosti preprečimo seznanitev s posameznimi politikami in idejami ter ji tako onemogočamo izbiro: "Pri nas pluralizem medijev imamo, nimamo pa vsaj približne uravnoteženosti medijev. Tako bralci in gledalci večinoma prejemajo enostranske informacije oziroma informacije, ki so naklonjene zgolj enemu, levemu polu politike."

Javne medije v veliki meri še vedno oblikuje politika

V ZNP pa vidijo težavo tudi v tem, da javne medije še vedno v veliki meri tako ali drugače oblikuje politika, zato bi bilo po njihovem mnenju nujno treba najti rešitve, ki bi oslabile politični vpliv na medije. "Rešitve za to zagotovo obstajajo, le poiskati bi jih morali," so zapisali in spomnili na odgovornost ministrstva za kulturo, da podpre neodvisne medije s kakovostnimi vsebinami.

Na kulturnem ministrstvu so sicer ob dnevu svobode medijev ocenili, da se Slovenija že dalj časa sooča s težavami pri doseganju družbenega dogovora o tem, kakšni so nujni pogoji za ustrezen razvoj medijev, katere medijske projekte je treba podpirati z javnimi podpornimi shemami in na kakšen način ter katere so nujne pravice in omejitve pri izvajanju medijske dejavnosti.

"V razmerah majhnega nacionalnega trga, na katerem potekajo intenzivni procesi koncentracije lastništva in ga obenem zaznamuje vpetost v digitalno ekonomijo, ki jo obvladujejo globalni tehnološki velikani, so ključni problemi dolgoročna vzdržnost poslovanja in možnosti za razvoj slovenskih medijev in novinarstva," so opozorili.

Poleg tega so na ministrstvu poudarili še potrebo po zagotovitvi mehanizmov za transparentnost medijskega lastništva in preprečevanje škodljivih vplivov koncentracije ter monopolizacije medijskih, oglaševalskih in elektronsko-komunikacijskih trgov.

Unesco: Svoboda medijev je ključna za demokratične družbe

Svoboda medijev je ključna za demokratične družbe, pa je ob mednarodnem dnevu svobode medijev opozorila generalna direktorica Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) Audrey Azoulay. Informacije, pogovor in izmenjava mnenj krepijo vse države, vse narode, je dodala.

V času, ko je vse več govora o nezaupanju in delegitimizaciji novinarstva, je nujno zagotoviti svobodo izražanja v svobodni izmenjavi mnenj in informacij, ki temeljijo na dejanskem stanju, je poudarila ob mednarodnem dnevu, ki poteka pod geslom 'Mediji za demokracijo: novinarstvo in volitve v času dezinformacij'.

Po njenih besedah v sodobnem času pretijo novinarjem vse nevarnosti instrumentalizacije, skupaj z oviranjem, nadlegovanjem, nezakonitim zapiranjem in celo ubijanjem, kar jim preprečuje, da bi svoje delo opravljali svobodno. Pri Unescu so zabeležili, da je bilo lani ubitih 99 novinarjev, v obdobju med letoma 1994 in 2018 pa skupno 1307.

Nekaznovani zločini proti novinarjem so grožnja za vse družbe in zato moramo biti nenehno budni, je opozorila. "Delovati moramo skupaj, da bi zaščitili svobodo govora in varnost novinarjev," je pozvala. Svobodni, pluralistični in neodvisni mediji so po njenih besedah prvi pogoj za demokracijo. Neodvisno novinarstvo zagotavlja priložnost, da so državljanom predstavljena dejstva in da se oblikujejo mnenja, je navedla v poslanici, ki so objavili na spletni strani Unesca.

Svoboda medijev po njenih besedah zagotavlja preglednost družb, kjer ima vsakdo dostop do informacij. Neodvisno novinarstvo analizira svet in ga približa vsem, pri tem pa upošteva raznolikost mnenj. Tako države članice kot civilno družbo in novinarske organizacije je pozvala, da spoštujejo svobodo medijev in pravico do dostopa do informacij, ki so nujne za vsako demokratično družbo.