Glavni stavkovni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) se je na izredni seji seznanil z rezultati opredeljevanja članstva sindikata in ostalih zaposlenih v vzgoji in izobraževanju glede izvedbe splošne stavke javnega sektorja. Republiški odbori sindikatov javnega sektorja so se v teh dneh opredeljevali do dejstva, da se vlada do torka ni opredelila do njihovih zahtev, ki so jih predstavili na pogajanjih. Zahtevajo dvig uvrstitve vseh delovnih mest v javnem sektorju za šest plačnih razredov, pa tudi odpravo omejitve najvišjega plačnega razreda, ki ga je mogoče doseči z napredovanji, za vse javne uslužbence. Zahtevajo še, da se določi avtomatično usklajevanje vrednosti plačnih razredov. Prav tako pričakujejo, da se vrednost najnižjega plačnega razreda dvigne na raven minimalne plače.
Člani Sviza so se v vzgojno-izobraževalnih zavodih, v katerih je organiziran sindikat, so se tako zadnji teden odločali glede podpore izvedbi stavke. Glasovanje so izvedli v 730 šolah in vrtcih. K izrekanju o stavki so povabili tudi nečlane sindikata. Zaposleni so izglasovali splošno stavko v vzgoji in izobraževanju. Rezultate glasovanja zaposlenih o stavki ter ostalih načrtovanih aktivnosti sindikata so predstavili v izjavi za medije po seji glavnega stavkovnega odbora. "Glasovanja se je udeležilo 40.729 zaposlenih. Za stavko je glasovalo 37.248 zapslenih, kar je 91,4 odstotka vseh, ki so se glasovanja udeležili," je povedal glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj.
Do izvedbe stavke se je po njegovih besedah opredelil tudi del sindikalno neorganiziranih zaposlenih, saj število tistih, ki so se izrekli, znatno presega število članov Sviza. Takšen "plebiscitaren" rezultat jih je nekoliko presenetil, čeprav vedo, da je nezadovoljstvo med zaposlenimi v šolah in vrtcih veliko, je še dejal Štrukelj. Zaposlene namreč moti odnos oblasti do vseh naporov, ki jih vlagajo, da šole in vrtci ostajajo odprti, pri tem ne dobijo "niti osnovnega spoštovanja, da bi se na dostojen način pogovarjali o naših zahtevah". Ob tem je pojasnil, da so stavko najbolj odločno izglasovali zaposleni v vrtcih, ki so bili v času epidemije covida-19 izrazito izpostavljeni tveganjem.
"Stavka je glas za vrnitev osnovnega dostojanstva zaposlenih v vzgoji in izobraževanju in glas proti nespoštljivemu odnosu vlade do zaposlenih," je še poudaril Štrukelj. Po njegovi oceni jih vlada "brutalno ignorira". Stavka se bo začela 9. marca, koliko časa bo trajala, pa je odvisno od vladne strani. Kot je pojasnil Štrukelj, so v sindikatu pripravljeni na pogajanja, dokler stavkovnih zahtev ne bodo rešili, pa bo stavka "ostala aktivna in delujoča". "9. marca je prvi dan stavke, mi si želimo, da bo tudi zadnji," je še dejal.
Stavka je strnjena v dve bistveni zahtevi. Ena je zahteva po takojšnji sklenitvi sporazuma o vrednotenju in plačilu dodatnega dela, ki nastaja z obvladovanjem epidemije covida-19 v vseh vzgojno-izobraževalnih zavodih. Druga pa je zahteva po zvišanju plač vsem zaposlenim v vzgoji in izobraževanju.
Ministrstvo: odzvali smo se z dodatnimi zaposlitvami in izplačilom dodatkov
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport odločitev Sviza o stavki obžalujejo,"saj so pogajanja v okviru vladne pogajalske skupine še v teku". Poleg tega se jim zdi to ravnanje v danih razmerah nepotrebno, so za STA sporočili z ministrstva. V odzivu so zapisali, da je splošna preobremenjenost prisotna na vseh nivojih družbe, zato so z vodstvi vzgojno-izobraževalnih zavodov redno v dialogu in jim pomagajo "pri reševanju dilem in izzivov, povezanih z izvajanjem ukrepov za preprečevanje širjenja virusa ter tudi z izzivi glede odsotnosti zaposlenih in izvajanjem izobraževanja".
Kot so dodali, so predstavnikom vzgojno-izobraževalnih zavodov prisluhnili in se odzvali v obliki dodatnih zaposlitev in izplačil dodatkov v času razglašene epidemije covida-19.
Za aktualno šolsko leto so izdali sklep o nujnih ukrepih na področju kadrovske problematike, ki so potrebni za nemoteno delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov. Tako so se v pedagoški proces lahko vključili študenti, kasneje pa so lahko dodatno zaposlovali tudi svetovalne delavce. Z dodatnim sklepom pa je ministrstvo omogočilo dodatna sredstva za plačilo nadomeščanj v skupni vrednosti dva milijona evrov, so zapisali v odzivu.
Po navedbah ministrstva so od začetka epidemije za ukrepe, povezane z delom zaradi covida-19, namenili preko 70 milijonov evrov. Poleg tega so vrtci, osnovne in glasbene šole v obdobju od oktobra 2020 do junija 2021 z naslova izplačil dodatkov zaradi epidemije prejeli skupaj še nekaj več kot 149 milijonov evrov. "Trenutno pa dodatka za delo v rizičnih razmerah ni možno izplačevati brez razglašene epidemije," so še zapisali.
Del sindikatov javnega sektorja vladi očita nepripravljenost na dogovarjanje
Pogajalska skupina sindikatov javnega sektorja pod vodstvom Jakoba Počivavška vladi očita nepripravljenost na dogovarjanje glede usklajevanja vrednosti plačnih razredov. Menijo, da vlada ni pripravljena iskati rešitev za odpravo uravnilovke med najslabše plačanimi v javnem sektorju, zlasti med zaposlenimi v plačni skupini J, so zapisali. Počivavšek je v izjavi zapisal, da vlada z zatiskanjem oči le še povečuje problem najslabše plačanih v javnem sektorju in otežuje njegovo rešitev, "saj se bo minimalna plača zaradi visoke stopnje inflacije hitro zviševala".
Trdi, da vlada načrtno ruši enotni sistem plač v javnem sektorju, "nato pa prikazuje kritične odzive na te njene poteze kot nezadovoljstvo nad sistemom samim". "Kar jasno kaže na to, da na vladni strani ni pripravljenosti, da se pogajanja s sindikati javnega sektorja zaključi v mandatu te vlade in da odgovornost za rešitev nastale situacije prelaga na naslednjo vlado," so zapisali v izjavi. Zato so sindikati že pričeli z odločanjem o načinih, s katerimi bi uveljavili svoje zahteve.
Ministru za javno upravo in vodji vladne pogajalske skupine Boštjanu Koritniku pa del sindikatov očita, da "ne opravlja svojega dela in da je njegova edina taktika zavlačevanje in prelaganje odgovornosti na druge". Počivavšek je v izjavi zapisal še, da je Koritnik na dosedanja pogajanja "praviloma prihajal brez kakršnega koli mandata vlade oziroma vladnih izhodišč".
Ker sindikati niti do četrtka od vlade in ministra Koritnika niso dobili konkretnih izhodišče vlade za pogajanje in odgovor na njihove zahteve, zahtevajo takojšen dogovor o rednem usklajevanju vrednosti plačnih razredov, takojšen dogovor o načinu in dinamiki odprave uravnilovke na področju najnižjih plač in ponovno vzpostavitev razmerij, "ki so bila porušena z enostranskimi potezami vlade ali s parcialnimi dogovori po posameznih področjih javnega sektorja". Sindikati tudi podpirajo enotni sistem plač v javnem sektorju in zahtevajo njegovo ohranitev.
KOMENTARJI (873)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.