Svež asfalt za nov županski mandat

Za 618 županskih kandidatov, ki se bodo potegovali za vodenje 212 slovenskih občin v nedeljo, prihaja trenutek resnice. Medtem ko izzivalci aktualnih županov lahko s programi le obljubljajo, se šefi občin lahko z občinskim denarjem bohotijo pred sveže obnovljenimi cestami, pločniki in drugo infrastrukturo. Vsaj vtis je tak. Toda ali v resnici nova cesta lahko pomaga ubraniti županski stolček?

"Menim, da je za manjše občine, kjer je vsaka cesta velika pridobitev, to politično pomemben faktor in je županu v prid. Tam naredijo, tako se rad pošalim, za vsakih 20 metrov novo otvoritev in se po mojem vedenju planira tako, da se obnove in gradnje končajo na jesen v volilnem letu," pravi župan Domžal Toni Dragar, ki se po 4 mandatih oziroma 16 letih prostovoljno poslavlja od županskega stolčka zato, ker želi več časa za družino, vnuke, kot pravi. 

Po drugi strani pa pravi, da povsod z novo asfaltiranimi cestami preprosto ne moreš osvojiti volitev: "V Domžalah in denimo tudi v Mengšu ali Trzinu je nova cesta nekaj samoumevnega, morda v tistem okolišu dobiš nekaj glasov, vendar pa ljudje župana v večjih občinah in mestih ocenjujejo bolj celovito, v smislu kvalitete življenja v tej občini."

Več otvoritev, delo v enakem obsegu

Skupnih podatkov, koliko gradbenih projektov so letos izvedli občinarji, ni. Te hrani vsaka občina zase, pravijo na Direkciji za infrastrukturo, tako tudi ne moremo natančno vedeti, koliko gradbenih projektov, obnov in vzdrževalnih del so župani letos uresničili. So pa na Skupnosti občin ponudili zanimive podatke, ki zanikajo pomembnost novih cestišč pri volilnem boju. "Iz naših podatkov ne moremo sklepati, da občine v letu pred volitvami povečajo delež investicij za področje cest. Vsako leto zelo enakomerno iz proračunov namenijo približno 16 odstotkov vseh sredstev," pojasni generalna sekretarka Jasmina Vidmar. 

Tudi dober poznavalec razmer in nekdanji šef Direkcije za ceste Gregor Ficko, zdaj predsednik Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS, pravi: "Parlamentarne in lokalne volitve so si zelo različne. Ljudje na lokalnem nivoju veliko dajo na urejeno infrastrukturo in župani to dobro vedo. Toda ne bi rekel, da je asfalt trdna volilna valuta, ki jo vsi župani izkoristijo v volilnem letu. Morda le okoli 30 odstotkov," in dodaja, da so obnove in gradnje v zadnjem letu županovanja posledica zaključenih investicijskih ciklov, saj pridobivanje vseh dovoljenj in evropskih sredstev navadno traja od dveh do treh let. 

"Navadno se po nastopu županovega mandata pri večjih projektih začne delati šele tretje leto in konča v četrtem letu. Govorim o milijonskih zgodbah, vrtcih, šolah. Pri cestah, pločnikih, kanalizacijah pa imamo vsako leto na voljo svež investicijski denar, ki ga razporedimo v enakih zneskih. Torej v volilnem letu ne delamo nič več kot v prejšnjih letih. Pri nas sicer ni običaj, da delamo otvoritve za manjše investicije, denimo 100, 200 ali 300.000 evrov. Delamo samo večje otvoritve od milijona naprej," dodaja Dragar.

"Gradnja novih cest zadnji ukrep po izčrpanju vseh drugih možnosti"

Številni kandidati na volilnih plakatih obljubljajo gradnjo novih cest, obvoznic, parkirišč in podobno, a pri okoljevarstveni organizaciji Focus opozarjajo, da je to zgrešena smer, saj ni le okoljsko sporna, ampak tudi ekonomsko neupravičena: "Ponavadi je to ukrep za zadovoljevanje povpraševanja in za odločevalce edina poznana opcija, saj se promet pri nas ne upravlja celostno in po trajnostnih načelih, ne išče se učinkovitih rešitev. Samo zadovoljevanje potreb voznikov avtomobilov tudi ni pravično, saj je javni denar namenjen tako le tistim, ki vozijo, in ne ostalim skupinam, ki so mobilnostno prikrajšane. Želeli bi, da se župani bolj osredotočijo na zagotavljanje učinkovitega mestnega potniškega prometa in se zavzemajo za boljše regionalne povezave," pojasnjuje Marjeta Benčina z Društva za sonaravni razvoj Focus.

Meni, da nove prometne paradigme zahtevajo drugačne pristope, predvsem pa morajo najprej poiskati trajnostne rešitve, pri katerih morajo biti nove ceste zadnji ukrep in šele, ko so preučili vse druge opcije. "Tudi z vidika onesnaženosti zraka bi se morali bolj usmeriti v upravljanje prometa v smislu onemogočanja vstopa osebnih avtomobilov v mesta, oblikovati nizkoemisijske cone, boljše upravljanje parkirne politike, zelene logistike."