Tolarske vloge so konec septembra predstavljale 57,3 odstotka vseh vlog prebivalstva. Vseh vlog je bilo skupno za 1871 milijard tolarjev, v primerjavi s koncem lanskega septembra pa se je njihov obseg nominalno povečal za 23,6 odstotka.
Zaupanje Slovencev v domač bančni sistem je po mnenju Združenja bank Slovenije veliko. To se je pokazalo tudi ob zamenjavi valut držav evroobmočja v evro, ko je večina Slovencev svoje prihranke v tujih valutah prinesla v banke in jih tam tudi pustila.
Tolarski prihranki slovenskih varčevalcev so se po navedbah Banke Slovenije od konca lanskega decembra pa do konca septembra nominalno povečali za 73,4 milijarde tolarjev. Devizni prihranki prebivalstva, brez tečajnih razlik, pa so se letos znižali za 13,2 milijarde tolarjev in konec preteklega meseca znašali 798 milijarde tolarjev.
Posojila poslovnih bank gospodinjstvom so konec septembra znašala 565,8 milijarde tolarjev. Nominalno se je njihov obseg letos povečal za 31,9 milijarde tolarjev. Neto zadolženost prebivalstva, to je razmerje med posojili in vlogami v bankah, se je v zadnjih desetih letih trendno zmanjševala.
Slovenske varčevalce sta letos nekoliko vznemirili stečaj kranjske hranilno-kreditne službe (HKS), predlog Banke Slovenije o uvedbi stečaja HKS Soča in uvedba likvidacije HKS Sicure. V slovenski centralni banki so opozorili, da te HKS niso vključene v jamstveno shemo za zavarovanje depozitov, svojim komitentom pa za izplačilo vlog jamčijo s svojim premoženjem in premoženjem svojih ustanoviteljev. V Sloveniji po jamstveni shemi banke in hranilnice solidarno jamčijo za izplačilo vloge posameznega varčevalca v višini do 4,2 milijona tolarjev. V EU so ta jamstva višja, zato bo oblikovanje jamstev na višji ravni za banke v Sloveniji zagotovo izziv, so prepričani v slovenski centralni banki.
V največji slovenski banki, Novi Ljubljanski banki, sta približno dve tretjini varčevalcev bolj naklonjeni varčevanju v tolarjih, tretjina pa varčevanju v tujih valutah. Opozarjajo pa, da so slovenski varčevalci vedno bolj zahtevni, z umirjanjem inflacijskih pritiskov pa se nadaljuje tudi zniževanje obrestnih mer, zato v zadnjem obdobju namenjajo čedalje več pozornosti dodatnim, drugačnim oblikam povečevanja vrednosti prihrankov. Po analizah NLB namreč kar polovica gospodinjstev, ki ustvarijo največ prihrankov, razmišlja o spremembi varčevalnih navad.
