Le dobra tretjina Slovencev si vsako noč privošči dovolj spanja

Letošnji svetovni dan spanja poteka pod geslom "Urejeno spanje za zdravo prihodnost". Raziskave so pokazale, da je urejeno spanje povezano z boljšo kakovostjo življenja v vseh starostnih obdobjih. Za kakovostno spanje sta pomembna zadostna dolžina neprekinjenega in dovolj globokega spanja. Tisti, ki redno in dobro spijo, so bolje razpoloženi, imajo boljšo psihomotorično uspešnost in akademske dosežke.

Spanje je za naše preživetje nujno potreben proces. Kronično pomanjkanje spanja pa ima lahko hude posledice, kot so povečano tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj, diabetesa, visokega krvnega tlaka, oslabljen imunski sistem.

Spanje je nekoč veljalo za pasivno dogajanje, a znanstvena dognanja so pokazala, da je spanje pravzaprav aktiven proces. Med spanjem so namreč različni deli možganov celo bolj aktivni kot takrat, ko smo budni. V našem telesu se med spanjem dogajajo številni fiziološki procesi: poleg dihanja in bitja srca se izločajo hormoni, deluje presnovni sistem, oblikuje se spomin in podobno. Vsa ta aktivnost je drugačna od tiste med budnostjo, celice se drugače delijo, hormoni se drugače izločajo. 

Slovenci premalo spimo

Priporočila za odrasle so od sedem do devet ur spanja dnevno. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v lanski raziskavi ugotovil, da si glede na ta priporočila v Sloveniji dovolj spanja privošči le 33 odstotkov moških in 37 odstotkov žensk med 18. in 74. letom starosti. 

Raziskava o spanju pri mladih iz leta 2018 pa je pokazala, da le nekaj več kot petina (22,1 odstotka) mladostnikov med šolskim tednom spi skladno s priporočili oziroma devet ur ali več na noč.

S starostjo odstotek mladostnikov, ki med tednom spijo skladno s priporočili, upada. "Deloma je to lahko posledica prezgodnjega začetka šolskega pouka, ki pogosto ne upošteva biološke danosti mladostnikov in mladih odraslih s fiziološkim zamikom faze njihove cirkadiane biološke ure. Dodatno k tem težavam prispeva tudi prevelika izpostavljenost svetlobnim virom, predvsem zaslonom različnih elektronskih naprav v večernem času, in hkrati nezadostna izpostavljenost dnevni svetlobi," so zapisali na NIJZ.

Epidemija covida-19 stanje le še poslabšala 

Ameriški somnologi iz klinike Mayo ugotavljajo, da se je v splošni populaciji močno povečal pojav kronične nespečnosti in govorijo že o "koronasomniji". 

Na Kitajskem se je lani zvišala kronična nespečnost v splošni populaciji s 14,6 odstotka na 20 odstotkov, v Italiji in Grčiji celo na 40 odstotkov, so navedli v Centru za motnje spanja.

Zaradi globalne krize in povečanega stresa se je močno povečala tudi anksioznost, kar je le še povečalo nespečnost. Študije so tudi pokazale povezavo med motenim spanjem in prizadetostjo covidnih bolnikov. Bolniki z nespečnostjo namreč razvijejo slabši imunski odgovor na okužbo in imajo hujši potek bolezni.

Zato je v času pandemije zelo pomembno, da spimo dobro in skrbimo za urejenost našega spanja. Dobro spanje nas ščiti pred okužbami, omogoča blažji potek bolezni in izboljša imunski odgovor na cepivo ter nas dolgoročno ščiti pred okužbo.