V Sloveniji največja gostota prebivalstva v ljubljanskem Štepanjskem naselju, v svetu najgosteje naseljen Monako

Danes obeležujemo svetovni dan prebivalstva. Namenjen je globljemu razmisleku o pomembnih vprašanjih, povezanih s prebivalstvom, in opozarjanju na ta vprašanja.

Združeni narodi so 11. julij za svetovni dan prebivalstva razglasili leta 1989, dve leti po tem, ko je svetovno prebivalstvo doseglo pet milijard.

Do leta 2030 naj bi bilo na svetu 8,6 milijard prebivalcem, 2050 bo številka narasla na 9,8 milijarde, leta 2100 pa že na 11,2 milijarde.

Po ocenah ameriškega statističnega urada (US Census Bureau) se na svetu vsako minuto rodi približno 258 prebivalcev, umre pa jih približno 110.

Državi z največ prebivalci ostajata Kitajska in Indija. V prvi živi 19 odstotkov celotne populacije, kar je 1,4 milijarde ljudi, v drugi pa živi 18 odstotkov vseh Zemljanov, kar je 1,3 milijarde. V približno sedmih letih oziroma okoli leta 2024 naj bi število prebivalcev Indije preseglo število kitajskih prebivalcev.

Slovenija je imela po podatkih Statističnega urada RS na 1. junuar letošnjega leta 2.065.895 prebivalcev, kar je nekaj manj kot 0,3 odstotka svetovnega prebivalstva. Poleg tega se nadaljuje trend zadnjih petih let glede spolne sestave prebivalstva. V Sloveniji namreč po podatkih iz letošnjega prvega polletja živi skoraj 16.000 žensk več kot moških.

Prebivalstvo poseljeno zelo neenakomerno

Svetovno prebivalstvo je sicer poseljeno zelo neenakomerno: veliki deli sveta so povsem neprimerni za človeško življenje, in so zato neposeljeni, v nekaterih delih največjih velemest pa so območja, kjer na enem kvadratnem kilometru živi po več kot 80.000 ljudi.

Po podatkih Združenih narodov v povprečju na kvadratnem kilometru Zemlje živi 57 prebivalcev.

Po podatkih Skupnega raziskovalnega središča pri Evropski komisiji je najgosteje poseljeni kvadratni kilometer na svetu v kitajskem mestu Šjamen (Xiamen); na njem živi več kot 330.000 prebivalcev.  Sicer je povprečna gostota poselitve v omenjenem mestu 6.000 prebivalcev na kvadratni kilometer, je podatke raziskovalnega središča povzel Surs.

Najgosteje poseljeno Štepanjsko naselje

V Sloveniji živita na kvadratnem kilometru ozemlja povprečno 102 prebivalca. Gostota poseljenosti Slovenije se je povečala. V letošnjem prvem polletju je bilo 101,9 prebivalca na njenem kvadratnem kilometru, kar je za 0,1 prebivalca več kot v enakem obdobju lani.

Največja gostota prebivalstva je v ljubljanskem Štepanjskem naselju, tam po podatkih Sursa živi več kot 11.000 prebivalcev ali skoraj štirje odstotki vseh v občini.

Najgosteje je poseljena ljubljanska občina, v njej živi na kvadratnem kilometru povprečno 1.051 prebivalcev. Sledita ji Mestna občina Maribor in Občina Izola. Prva ima na kvadratnem kilometru povprečno 753 prebivalcev, druga pa 560, kažejo podatki Sursa iz prvega polletja letos.

Zahodna Slovenija je gosteje poseljena od Vzhodne, je pa tudi za Slovenijo značilno, da so nekateri predeli povsem neposeljeni, na primer visokogorje.

Najmanjši dve slovenski občini (Hodoš in Osilnica) sta imeli po manj kot 400 prebivalcev, število prebivalcev pa se je po podatkih Sursa v zadnjem letu najizraziteje povečalo v občini Zavrč (za 5,6 odstotka).

Povprečno najmlajši prebivalci so živeli v občini Komenda (37,9 leta), povprečno najstarejši pa so bili prebivalci občine Kostel (50,0 leta).

V Sloveniji v zadnjem lanskem četrtletju prišlo 4.200 ljudi

V Slovenijo se je v zadnjem četrtletju leta 2016 priselilo več prebivalcev kot v enakem obdobju leta 2015, poleg tega se je v zadnjem lanskem četrtletju priselilo 262 več prebivalcev, kot se jih je odselilo v tujino (priselilo se jih je 4.196, odselilo pa nekaj več kot 3.900).

V Sloveniji je bilo 30. junija veljavnih več kot 77.000 dovoljenj za stalno prebivanje ljudi iz tretjih držav in več kot 10.000 dovoljenj za ljudi iz drugih držav evropskega gospodarskega prostora. To kažejo podatki ministrstva za notranje zadeve o veljavnih dovoljenjih za stalno prebivanje tujcev v Sloveniji. Največ veljavnih dovoljenj za stalno prebivanje so imeli tisti, ki so prišli iz Bosne in Hercegovine.

Število veljavnih dovoljenj za stalno prebivanje tujcev v Sloveniji po državah z največjim številom dovoljenj 30. junija 2017:

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve RS

"Zadnjih pet let odide iz Slovenije 14.000 do 15.000 ljudi letno in približno toliko jih tudi pride. Od tega je približno 6.000 tujih in 8.000 slovenskih državljanov, katerih polovica odide v Avstrijo in Nemčijo," je pojasnila raziskovalka na Inštitutu za slovensko izseljevanje in migracije Marijanca Ajša Vižintin. Razlogi za odhod iz Slovenije so po njenih besedah iskanje zaposlitve, študij, nekateri pa se "zaljubijo ali v osebo ali v pokrajino, v katero želijo iti," je še pojasnila.