Svetovni dan okolja

Svetovni dan okolja z več dogodki obeležuje tudi Slovenija. Osrednji dogodek dneva je mednarodna konferenca z naslovom Strategija za trajnostni razvoj Jadrana, ki jo je Slovenija pripravila v okviru dvoletnega predsedovanja Sredozemskemu akcijskemu načrtu.

Naloga sredozemskega akcijskega načrta je vzpodbujanje trajnostnega razvoja na regionalni ravni, hkrati pa nudenje pomoči sredozemskim državam pri vzpostavljanju lastnih nacionalnih strategij.

"Odgovornost za trajnostni razvoj nosi vsaka država zase. Države so odgovorne za oblikovanje svojih ciljev v skladu z mednarodnimi konvencijami in zavezami," je dejal koordinator sredozemskega akcijskega načrta v okviru Programa ZN za okolje (UNEP/MAP) Paul Mifsud.

Več politične volje pri varstvu okolja

V Sloveniji je pri varstvu okolja velik razkorak med normativnimi programi in njihovim dejanskim izvajanjem. Za trajnostni razvoj je zato treba več politične volje tudi v obliki višjih proračunskih sredstev, so ugotovili udeleženci posveta o trajnostnem razvoju, ki ga je ob svetovnem dnevu okolja pripravil državni svet.

Okrepiti je treba predvsem vlaganja v obnovljive vire energije in njeno učinkovito rabo. Na različne načine, tudi z davki, bi morala država spodbujati uporabo okolju prijazne tehnologije tako pri posameznikih kot tudi v podjetjih. Za učinkovito varstvo okolja pa je treba tudi z znanjem krepiti ekološko zavest med prebivalstvom, so poudarili razpravljelci.

Čeprav je v Sloveniji kakovost okolja na splošno visoka in onesnaženost zmerna, na posameznih območjih obstajajo pereči okoljskih problemi. Največji so v manj razvitih regijah, torej na severovzhodu države, zaskrbljujoče pa je, da je tudi najbolje razvita osrednjeslovenska regija svojo razvitost dosegla z izčrpavanjem okolja, je opozoril profesor z ljubljanske filozofske fakultete Dušan Plut.

Največja nevarnost je nadpovprečna raba naravnih virov na prebivalca. Rešitev za zagotavljanje sonaravnega razvoja v Sloveniji Plut vidi v policentričnem regionalnem razvoju, ki pomeni enakomerno porazdelitev okoljskih pritiskov.

V Piranu pa poteka alternativni mednarodni forum nevladnih okoljskih organizacij za ohranitev severnega Jadrana, ki ga Zveza ekoloških gibanj organizira s hrvaškim Združenjem Zelena Istra in italijanskim Legambientom.

Na forumu med drugim obravnavajo tudi stanje okolja v severnem Jadranu ter monitoring voda, marin, luških aktivnosti, balastnih voda, vojaškega prometa, pa tudi o prometu z naftnimi derivati, odpadnih komunalnih in industrijskih vodah ter o posledicah masovnega turizma.

Priložnost za dvig zavesti

Dan okolja je eno glavnih sredstev ZN za dvigovanje zavesti o okolju v svetu ter krepitev politične pozornosti in delovanja. Cilji dneva so dati okoljski problematiki človeški obraz, omogočiti ljudem, da postanejo dejavni člen trajnostnega in uravnoteženega razvoja, širiti razumevanja, da so skupnosti ključne pri spreminjanju odnosa do okoljskem problematike, in se zavzeti za partnerstvo, ki bo zagotovilo, da bodo vsi narodi v prihodnosti uživali več varnosti in blaginje.

'Ne zapustite sušnih območij'!

Po vsem planetu revščina, netrajnostno upravljanje zemljišč in podnebne spremembe spreminjajo sušne predele v puščave, kar še poslabša revščino ali privede do nje. Po ocenah je od 10 do 20 odstotkov sušnih predelov že razvrednotenih. Ta problem je še posebej pereč v podsaharski Afriki in južni Aziji, kjer razvrednotenje sušnih predelov resno ovira odpravljanje hude revščine in lakote ter ogroža prizadevanja za zagotavljanje okoljske trajnosti.

Zaradi tega dejstva letošnji svetovni dan okolja poteka na temo Puščave in dezertifikacija. Generalni sekretar ZN Kofi Annan je v poslanici ob dnevu okolja zapisal, da letošnje geslo 'Ne zapustite sušnih območij!' opominja, kako pomembna je skrb za obsežna sušna in polsušna območja na tem svetu. Sušna območja najdemo v vseh regijah, pokrivajo več kot 40 odstotkov površine Zemlje in so dom skoraj dvema milijardama ljudi - tretjini svetovnega prebivalstva.

Za večino prebivalcev sušnih območij je življenje po Annanovih besedah težko in prihodnost velikokrat negotova. Živijo na ekološkem, ekonomskem in socialnem robu. Nujno je, da ne zanemarimo ne njih ne krhkih habitatov, od katerih so odvisni.

Vse več je tudi dokazov, kot poudarja Annan, da razvrednotenje sušnih predelov in tekmovanje za vse bolj pičle vire lahko privede skupnosti v spore. Poleg tega ljudje, katerih preživljanje in preživetje je odvisno od sušnih predelov, povečujejo množico okoljskih in ekonomskih beguncev, ki postavljajo na preizkušnjo že tako zelo obremenjene vire mest v državah v razvoju.

Dezertifikacijo lahko preprečimo

Varovanje in obnavljanje sušnih predelov ne bosta le olajšala vse večjega bremena urbanih območij, pripomogla bosta tudi, da bo svet mirnejši in varnejši. Pomagala bosta ohraniti krajine in kulture, ki izvirajo še iz časa rojstva civilizacije in so pomemben del naše kulturne dediščine.