Ob svetovnem dnevu migrantov: usodni brodolomi, spolno nasilje in suženjstvo

"Tako kot z vsakim človekom je potrebno z migranti ravnati tako, da se ohranja človeško dostojanstvo. Potrebno jim je omogočiti varne, urejene in redne poti v Evropo na način, da ne bo potrebno graditi zidov in ljudje na poti ne bodo žrtve nasilja. Hkrati pa jim je potrebno omogočiti na tej poti osnovne človeške dobrine," so prepričani v slovenski karitas, kjer obenem začenjajo tudi z akcijo zbiranja sredstev, s katero spodbujajo solidarnost za pomoč migrantom na Poljskem ob meji z Belorusijo.

Migranti in tisti, ki zagovarjajo njihove pravice, se v Evropi, kjer v zadnjem obdobju prevladuje politika strahu in zavračanja, soočajo s posebno težkimi trenutki, dodajajo. "Usodni brodolomi za migrante, ki so izgubili življenje v Rokavskem prelivu in Sredozemskem morju (sledenje 1369 migrantom  v letu 2021), ljudje, ki jih na meji z Belorusijo puščajo umirati v mrzlih gozdovih na pragu EU, nešteto izgonov in vračanj migrantov v Grčiji in na Balkanski migrantski poti, je le nekaj primerov," navajajo na slovenski karitas.

Manou Ballyn iz Caritas Belgije koordinira projekt zagotavljanja podpore mladoletnikom brez spremstva iz Eritreje, Sudana in Etiopije, ki so na poti skozi Belgijo v Združeno kraljestvo. Pojasnjuje težko pot, ki jo doživljajo številni mladoletniki brez spremstva: "Mnogi so šli skozi Libijo, kjer so bili izpostavljeni spolnemu nasilju, suženjstvu ter groznemu in zelo travmatičnemu ravnanju. V Evropi tega še zdaleč ni konec, mnogi poročajo o policijskem nasilju in kraji osebnih stvari."  

Tudi mnoge begunke iz Sirije, ki so pribežale v Libanon, so žrtve spolnega nasilja. Caritas Libanon jim pomaga s celostno oskrbo v dveh zavetiščih preko projekta, ki poteka v partnerstvu s slovenskim Karitasem in sofinanciranjem Ministrstva za zunanje zadeve RS. Koordinatorica projekta Hessen Sayah je povedala eno izmed zgodb begunk, ki je bila žrtev nasilja: "M. je 16-letno dekle, ki je v Libanon je prišlo z mamo. Njen oče je umrl v Siriji. Po očetovi smrti se je mati začela ukvarjati s prostitucijo. M. je obvezovala, naj dela z njo, čeprav ni želela. Ko je prišla v zavetišče Caritas Libanon, je imela težave s spanjem in samomorilne misli, zaradi česar je bilo potrebno psihiatrično zdravljenje, saj je zbolela za posttravmatsko stresno motnjo. Sedaj ji gre že bolje, saj se že smeji."

V slovenski karitas se prav tako močno pridružujejo sporočilu papeža Frančiška, ki je med obiskom v Grčiji na Lezbosu 5. decembra letos opozoril na obstoječe razmere, nevredne človeka: "Zaskrbljujoče je slišati predloge, da bi se skupna sredstva uporabila za gradnjo zidov in bodeče žice kot za rešitev. [...] Vendar se težave ne rešujejo in sožitje ne izboljšuje z gradnjo višjih zidov, temveč s skupnimi močmi pri skrbi za druge v skladu s konkretnimi možnostmi vsakega in ob spoštovanju prava, pri čemer ima vedno prednost neodtujljiva vrednost življenja vsakega človeškega bitja."

"Ko obeležujemo  mednarodni dan migrantov, je nujno premagati strah in namesto tega sprejeti migracije in ljudi na poti kot naravni pojav, ki ga je treba organizirano olajšati. Ljudje že od nekdaj prehajajo meje, najsi gre za iskanje miru, ljubezni ali boljših priložnosti in pogojev za življenje in to se ne bo nehalo ne glede na to, kako visoki bodo zidovi. Pozivamo k temeljni spremembi migracijskih politik: namesto da financiramo gradnjo zidov, da bi ustavili gibanje ljudi, vlagajmo v varne in redne poti, dostojne sprejemne centre in bolj prijazne družbe, ki omogočajo socialno vključevanje za skupno dobro," pravi Maria Nyman, generalna tajnica Caritas Europa.

Na slovenski karitas ob tem navajajo tudi besede devetletnega učenca Nejca, ki obiskuje četrti razred osnovne šole. V sklopu literarnega natečaja Karitas na temo uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja, ki  je potekal v novembru 2021 kot del projekta Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022, je med drugim zapisal: "Ubogi ljudje se trudijo, ko poskušajo najti boljše življenje kot begunci, pa jih mi zavračamo. Saj so ljudje, kajne? In enako so vredni kot mi, je tako? Ampak nekateri mislijo, da če so bogati, imajo pravico zavračati druge ljudi, ki imajo enake pravice kot mi. Postavljamo žičnate ograje, da jim čim bolj otežimo življenje. So enako vredni kot mi, le bolj revni, zato pa polni upanja. Evropejci bi lahko bili bolj razumevajoči do njihovih razmer; naše so precej boljše, saj imamo dostop do hrane, vode, toplote ..."

Na koncu so poudarili še pozitivni prispevek migracij v naše družbe, saj migranti s svojim delom in veščinami pomembno prispevajo k razvoju in normalnemu delovanju naših družb, kar se je v EU posebej pokazalo v času covida-19. Hkrati so se poklonili nešteto ljudem, ki tako ali drugače pomagajo migrantom in namesto strahu izberejo srečanje in sočutje. Spodbujati je treba solidarnost in vključujoče družbe, ki sprejemajo, ne pa sovraštva in delitve".