Svetovni dan duševnega zdravja: 'Duševna stiska nikoli ne sme biti tabu tema'

Svetovna federacija za duševno zdravje ugotavlja, da med 75 in 95 odstotkov ljudi z duševnimi motnjami v državah z nizkimi in srednjimi dohodki ne more dostopati do sistema skrbi in storitev za duševno zdravje. Razmere tudi v državah z visokimi dohodki niso dosti boljše.

Mnogi z duševno motnjo ali boleznijo niso deležni zdravljenja, do katerega so upravičeni, in skupaj s svojimi bližnjimi in negovalci še vedno doživljajo stigmo in diskriminacijo, so ob letošnjem svetovnem dnevu zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

V slovenskem združenju za duševno zdravje (Šent) medtem opozarjajo, da ljudje po državi nimajo enakega dostopa do služb duševnega zdravja, pri čemer imajo na podeželju bistveno slabši dostop do programov pomoči kot v mestih. Neenakost se povečuje, zlasti v času, ko zaradi protikoronksih ukrepov vse več ljudi ostaja doma. Svarijo pred osamljenostjo in socialno izolacijo, zlasti tistih s slabšo socialno mrežo.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je ob svetovnem dnevu pozval k odločnejšemu ukrepanju. "Pri skrbi za duševno zdravje družbe capljamo. Pričakujem odločnejše ukrepanje," je sporočil. Ocenil je, da je skrb za duševno zdravje ljudi od razglasitve svetovnega dne precej napredovala, a razmere še zdaleč niso zavidljive.

V Sloveniji so desetletja zapostavljanja področja privedla do pomanjkljivega sistema skrbi za duševno zdravje. Sistem se sooča s pomanjkanjem specialistov, pedopsihiatrov, kliničnih psihologov in psihiatrov. Financiranje specializacij iz klinične psihologije ni sistemsko urejeno, isto velja za področje psihoterapije. Čakalne dobe na prve preglede ter do psihološke in psihoterapevtske pomoči so dolge.

Državni zbor je leta 2018 potrdil Nacionalni program duševnega zdravja 2018 do 2028, ki je prvi organiziran in celovit pristop k varovanju in krepitvi duševnega zdravja celotne populacije. A kot opozarja pobudnica in začetnica nacionalnega programa Jožica Maučec Zakotnik, v kratkem času ni mogoče zapolniti velike vrzeli. "Trenutno smo, tudi zaradi posledic epidemije covida-19, soočeni z dodatnim porastom težav v duševnem zdravju in s še bolj šepajočimi sistemi zdravstva, šolstva in sociale," je dodala.

Namen svetovnega dneva duševnega zdravja je opozoriti javnost na duševne težave in bolezni ter na problematiko, povezano z njimi. Prvič so ga obeležili leta 1992 na pobudo nevladne Svetovne federacije za duševno zdravje.

Poklukar: Soočamo se s porastom odvisnosti, nespečnosti, tesnobe, vedenjskih in čustvenih težav

Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja se je oglasil tudi zdravstveni minister Janez Poklukar. "Zavedam se, da je pandemija covida-19 še poglobila stiske posameznikov. Opazili smo izrazit porast posledic na duševnem zdravju, ki jih je mogoče pripisati epidemiji. Soočamo se s porastom odvisnosti, nespečnosti, tesnobe, vedenjskih in čustvenih težav, še posebej pri otrocih in mladostnikih," je izpostavil.

Zaradi posledic epidemije za duševno zdravje je po njegovih besedah treba okrepiti vse aktivnosti podpore in pomoči ljudem v stiski. "Pomembno je, da naše okolje in vse podporne službe razumejo pomen učinkovitega pristopa k obvladovanju stisk in med sabo sodelujejo," je prepričan minister.

Kot je pojasnil, je pred svetovnim dnevom duševnega zdravja sklical drugo sejo sveta vlade za duševno zdravje. Obravnavali so stanje na področju duševnega zdravja in že realizirane aktivnosti. Posvetili so se načrtom za v prihodnje. Po njegovih navedbah so na ministrstvu za zdravje sprejeli več ukrepov za izboljšanje stanja; do konca leta bo tako delujočih že 25 od načrtovanih 29 centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov, širijo pa se tudi centri za duševno zdravje odraslih, ki vključujejo mobilne skupnostne time.

Zaradi porasta urgentnih napotitev so povečali kapacitete na Univerzitetni Psihiatrični kliniki Ljubljana in v službi za otroško psihiatrijo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, ki je v novem dnevnem centru že sprejela v obravnavo prve otroke. Pedopsihiatrične kapacitete so se povečale tudi v UKC Maribor, je navedel Poklukar.

Dodal je, da je bil objavljen prvi javni razpis za specializacije desetih kliničnih psihologov, kar bo ublažilo kadrovsko stisko na tem področju. Ob tem pa je napovedal, da bodo zagotovili dodaten kader za organizacijo nujnih obravnav pri otrocih in informacijsko podporo, ki bo to omogočala.

Ministrstvo za zdravje je tudi za 2,8 milijona na letni ravni finančno podprlo kadrovske in programske širitve Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki so namenjene koordinaciji in izvajanju konkretnih ukrepov za boljše duševno zdravje. Pospešili so postopek novelacije zakona o duševnem zdravju, ki bo implementiral sodbi ustavnega sodišča iz leta 2015 in 2019. Vlada ga bo obravnavala predvidoma do konca oktobra, je še pojasnil minister.

Sicer se je po njegovih besedah svet za duševno zdravje seznanil s predlogom akcijskega načrta za izvajanje resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja za obdobje 2021–2023, ki ga bodo do sredine novembra posredovali v potrditev vladi. Akcijski načrt po ministrovih besedah vključuje nove nujne ukrepe za blažitev krize zaradi epidemije in posledičnih zdravstvenih, gospodarskih, socialnih, društvenih in drugih rizičnih dejavnikov za težave v duševnem zdravju.