Slovenec zadovoljstvo z delom ocenil s povprečno oceno 7,5 od 10

Dostojno delo je delo, ki se za pošteno plačilo opravlja na varnem delovnem mestu ter omogoča socialno varnost, vključenost, osebni razvoj, svobodo izražanja z delom povezanih skrbi in združevanja, sodelovanje pri odločitvah, pomembnih za posameznike, ter enake možnosti za vse, so ob svetovnem dnevu dostojnega dela zapisali na Statističnem uradu RS.

Slovenec z delom zadovoljen 7,5 od 10

Na blaginjo delavca, njegovo zadovoljstvo in zavzetost za delo po njihovih navedbah močno vplivata stabilnost in varnost zaposlitve. Slovenija je po kazalniku trajanja dela pri trenutnem delodajalcu v EU med prvimi, saj je leta 2018 pri istem delodajalcu delala najmanj 10 let več kot polovica delovno aktivnih, starih 25 in več let. Lani je bila povprečna ocena zadovoljstva z delom na lestvici od 0 do 10 v Sloveniji 7,5.

Običajni delovni teden pri nas je dolg 40 ur. V letu 2018 je običajno delalo 49 ali več ur na teden nekaj več kot sedem odstotkov delovno aktivnih oseb, evropsko povprečje medtem znaša devet odstotkov. Povprečna ocena dolžine prostega časa je v Sloveniji znašala 7,2.

ZSSS poudarja pomen ravnovesja med delom in prostim časom

Usklajevanje dela in družinskega življenja je pogosto lahko zahtevno in vpliva na kakovost dela. Ena od letošnjih osrednjih tem svetovnega dneva dostojnega dela pa je v tej luči večja vključenost žensk na trgu dela. Delovno aktivne ženske v Sloveniji so lani predstavljale 46 odstotkov vseh delovno aktivnih.

Lani je bila povprečna mesečna bruto plača žensk s 1709 evri za 127 evrov nižja od povprečne mesečne bruto plače moških, ki je znašala 1836 evrov.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ob svetovnem dnevu dostojnega dela posebej poudarja pomen ravnovesja med delom in prostim časom ter pravico "do izklopa v kontekstu stare sindikalne zahteve: osem ur dela, osem ur prostega časa in osem ur počitka".

'Če narava dela zahteva t. i. stalno dosegljivost, mora biti to opredeljeno v pogodbi'

"Uporaba digitalnih in telekomunikacijskih orodij nam zagotovo v mnogih pogledih olajšuje življenje in tudi delovne procese, hkrati pa tudi močno vpliva na vse bolj zabrisane meje med delom, počitkom in prostim časom. Od delavk in delavcev se vse bolj pričakuje pregledovanje službene elektronske pošte ali dosegljivost na mobilni telefon po izteku delovnega časa, celo med bolniško odsotnostjo ali med dopustom. V primeru, da je narava dela oz. delovnega mesta taka, da vsebuje tudi t. i. stalno dosegljivost, morajo biti te posebnosti jasno opredeljene v pogodbi o zaposlitvi," opozarjajo.

Gibanje za dostojno delo: Delavci se morajo vedno bolj zanašati sami nase

Odzvalo se je tudi gibanje za dostojno delo in socialno družbo in izpostavilo, da je ideološka predpostavka, da je oseba odgovorna za vse svoje uspehe in neuspehe, tudi kadar so ti posledica družbenega položaja osebe, vedno bolj sprejeta v zavesti ljudi.

"Trenutno se v društvu že nekaj časa ukvarjamo z arhitekti in študenti arhitekture, ki so pripravljeni delati tudi po 16 ur na dan, čez vikende, na črno, v prikritih delovnih razmerjih in celo brez plačila. Menimo, da je to posledica umika države iz njene vloge načrtovalke dolgoročnih rešitev za bivanjsko situacijo prebivalk in prebivalcev, obenem pa je razkropljena delovna sila, množice samostojnih podjetnikov in slaba sindikalna povezanost le-teh način, da je kapitalu zagotovljena premoč nad ljudmi," so zapisali.

'Mladi in drugi samozaposleni v povprečju zaslužijo 430 evrov'

"Po naših in drugih raziskavah mladi samozaposleni v povprečju v Ljubljani zaslužijo 430 evrov neto na mesec, zaposleni za nedoločen čas pa povprečno 1000 evrov na mesec. Ob tem pa imajo – vsaj po pogodbi – zagotovljeno pravico do plačane bolniške, dopusta, regresa, plačane stroške. Vse to so stvari, ki jih s. p. nima. Vsak četrti samozaposleni v Sloveniji živi pod pragom revščine, delati morajo veliko več, a plačani so polovico manj kot redno zaposleni," še opozarjajo.

Mejo med prekarnostjo in dostojnim delom vidijo v tem, ali oseba lahko plača stanovanje in z njim povezane stroške, ali si lahko privošči hrano, obleke, dopust, ali lahko gre na bolniško, ali si v prostem času lahko privošči kulturno udejstvovanje in socializiranje itd. 

"Trenutno je med sindikati starega kova moč zaznati veliko nerazumevanja za sodobne netipične oblike dela, zaradi česar tudi njihovo članstvo dobesedno odmira," pravijo in dodajajo, da če ima sindikalizem prihodnost, bo to moralo vključevati združevanje delavcev skritih pod različne pravne oblike dela, prek katerih so stroški tržnega tveganja prestavljeni na delavca.