Svetovna proizvodnja medu se povečuje. V letu 2019 se je povečala na 1,8 milijona ton. V istem letu so bile največje pridelovalke medu Kitajska (24 odstotkov), Evropska unija (12,5 odstotka) in Turčija (5,9 odstotka).
Zakaj 20. maj?
Leta 2017 so Združeni narodi na pobudo Slovenije 20. maj razglasili za svetovni dan čebel. Na ta dan se je leta 1773 v Breznici pri Žirovnici rodil Anton Janša, slikar, začetnik modernega čebelarstva in prvi učitelj sodobnega čebelarstva na svetu. Mesec maj je tudi čas, ko se na severni polobli čebele in narava bujno razvijajo, na južni polobli pa je to jesenski čas, čas pobiranja medu in izdelave medenih izdelkov. 20. maj je tako predvsem namenjen krepitvi zavedanja o pomembni vlogi, ki jo imajo čebele in drugi opraševalci pri zagotavljanju prehranske varnosti.
V Sloveniji je bilo v letu 2019 10.145 čebelarjev, ki so skrbeli za 208.000 panjev, vsak povprečno za 21 panjev. Količina pridelka medu je močno odvisna od vremenskih razmer. V letu 2019 so bile te za pridelavo medu neugodne; slovenski čebelarji so pridelali 650 ton medu, kar je bilo 63 odstotkov manj kot leto prej. Povprečna cena medu na živilskih trgih je leta 2019 znašala 10 evrov za kilogram, kar je bilo enako kot v v treh letih pred tem.
Število panjev v ekološki reji se povečuje, še ugotavljajo na Sursu. "V letu 2019 jih je bilo 3245, kar je bilo 13 odstotkov več kot leta 2018 in kar 49 odstotkov več kot leta 2017. Prav tako se povečuje pridelek ekološkega medu, v letu 2019 je tehtal 42 ton, kar je bilo 36 odstotkov več od povprečja zadnjih osmih let," so sporočili.
Stopnja samooskrbe z medom je bila v Sloveniji leta 2019 44-odstotna, kar je bilo za 35 odstotnih točk manj kot leta 2018. Najnižja je bila leta 2014, 20-odstotna, najvišja pa leta 2000, 112-odstotna. Povprečna poraba medu se v letih 2000–2019 ni bistveno spreminjala. Najmanjša je bila 0,7 kilograma na prebivalca (v letu 2019), največja pa 1,4 kilograma medu na prebivalca (v letih 2006, 2011, 2013 in 2015).
Slovenija je v letu 2020 uvozila za 29 odstotkov več medu kot leta 2019, izvozila pa ga je za 8 odstotkov manj kot leto prej. "V 2020 je uvozila 1106 ton medu v vrednosti 3,4 milijona evrov, od tega ga je največ uvozila iz Belgije (22 odstotkov) in Madžarske (prav tako 22 odstotkov). V istem letu je izvozila 306 ton medu v vrednosti 1,6 milijona evrov, od tega največ na Japonsko (36 odstotkov) in Kanado (26 odstotkov).
Svetovni dan čebel poudarja pomen vseh opraševalcev
Sicer pa je v ospredju letošnjega svetovnega dneva čebel angažiranje ljudi in grajenje novih temeljev za čebelarstvo po svetu, kar lahko predvsem v državah v razvoju predstavlja pomemben vidik pri odpravi lakote, je poudaril minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek.
"V Sloveniji smo lahko izjemno ponosni, da imamo super okolje za razvoj in obstoj čebelarstva," je v pogovoru, objavljenem na spletni strani ministrstva, dejal minister Podgoršek.
Tema letošnjega svetovnega dne čebel je Angažirajte se, gradite na novih temeljih za čebele. Kot je pojasnil minister, želijo na ravni EU poskrbeti za takšne temelje, da se bodo v vseh državah članicah in tudi širše vzpostavili programi in ukrepi, ki bodo omogočali vzpostavitev čebelarstva.
"To v državah v razvoju predstavlja pomemben vidik pri odpravi lakote in pri zaslužkih, da lahko prebivalstvo poskrbi za svoje preživetje, svojo prehransko varnost ali pa ekonomijo posamične družine," je povedal.
Svetovni dan čebel pripomore tudi k dvigovanju javne zavesti o pomenu čebel in drugih opraševalcev. Od opraševanja je odvisnih skoraj 80 odstotkov pridelkov, ki jih nato vključimo v verigo preskrbe s hrano, je izpostavil Podgoršek. Z ustvarjanjem ugodnega in udobnega okolja za opraševalce, lahko že vsak posameznik prispeva kamenček v mozaiku zagotavljanja prehranske varnosti. Med drugim je to mogoče z izogibanjem uporabe fitofarmacevtskih sredstev, ki so čebelam škodljiva.
Na svetovni dan čebel je Podgoršek predstavil tudi prihajajočo novost na svetovni ravni, nagrado zlata čebela. Nagrado bo na pobudo Čebelarske zveze Slovenije podeljevala država za izjemne dosežke na svetovni ravni na področju zaščite čebel in drugih opraševalcev.
Po besedah ministra bodo nagrado podeljevali osebi ali instituciji, ki je v enem letu naredila največ za zaščito, prepoznavnost in promocijo opraševalcev ali za raziskave na področju čebelarstva. Prvo zlato čebelo bi po oceni ministra lahko podelili že v drugi polovici letošnjega decembra.
Pri tem ugotavljajo, da se javnost vedno bolj zaveda pomembnosti čebel in opraševalcev ter tudi posledic, ki bi lahko nastale ob zmanjšanju njihovega števila. V Sloveniji tako že opažajo, da se vse več posameznikov trudi zagotavljati boljše pogoje za življenje in delo čebel ter drugih opraševalcev. Med drugim na svojih gredicah in v cvetličnih koritih zasajujejo medovite cvetlice in postavljajo domovanja za opraševalce, so ob današnjem dnevu v sporočilu za javnost zapisali na čebelarski zvezi.
Evropski poslanec Franc Bogovič (EPP/SLS) pa je v svojem sporočilu od svetovnem dnevu čebel poudaril vpliv podnebnih sprememb na čebelarstvo. Opozoril je na velike količine padavin, ki so pokvarile letošnjo spomladansko čebeljo pašo. "Tovrstni ekstremni vremenski pojavi nas opozarjajo, da je ukrepanje v boju proti podnebnim spremembam nujno," je izpostavil.
Svetovni dan čebel obeležujejo tudi v Krajinskem parku Kolpa, kjer še posebej poudarjajo velik pomen prostoživečih opraševalcev, kot so solitarne čebele, čmrlji, metulji in hrošči.
Posebno pozornost so današnjemu dnevu namenili v Cankarjevem domu, kjer že deset let izvajajo urbano čebelarstvo. Današnji dan bodo tako pospremili s spletno slovesnostjo in ogledi panjev na strehi Cankarjevega doma, so sporočili iz CD.
V Občini Izola pa vsako leto zasadijo nova medovita drevesa. Letos so tako v Jagodju simbolno zasadili lipe, so sporočili iz izolske občine.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.