'Ne bomo se odrekli svojim absolutnim pravicam'

Pogovori v Ženevi med Iranom in šesterico držav, petimi stalnimi članicami Varnostnega sveta Združenih narodov – Veliko Britanijo, Kitajsko, Francijo, Rusijo in ZDA ter Nemčijo, so po oceni iranskega zunanjega ministra Manušerja Motakija potekali v "konstruktivnem vzdušju".

Ob tem je izrazil upanje, "da bo tudi druga stran imela enako politično voljo in odločenost"  za reševanje problemov kot Iran.
Iranski zunanji minister je znova poudaril, da je iranski jedrski program namenjen izključno miroljubni uporabi in da bodo z bogatenjem urana nadaljevali, saj da potrebujejo jedrsko gorivo za svoje jedrske elektrarne.

Iranu obogateni uran iz Kanade?

Podobno je zatrdil tudi glavni iranski pogajalec Saed Džalili, ki je političnim direktorjem šesterice držav tudi podrobno opisal iranski paket predlogov o reševanju "globalnih vprašanj", a hkrati zatrdil tudi, da se "islamska republika Iran ne bo nikoli odrekla svojim absolutnim pravicam".

Je pa Iran nakazal možnost, da bi obogateni uran za raziskovalni reaktor vendarle pridobil od tretje strani. V medijih so se takoj zatem že pojavile špekulacije, da naj bi šlo za Kanado, vendar uradne potrditve ni bilo. Sta pa načrt Irana že pozdravili Francija in Rusija. Slednja je celo ponudila lastne zmogljivosti.

'Konstruktivno vzdušje'

Napetosti med svetovnimi silami in Iranom glede spornega iranskega jedrskega programa so se sicer v zadnjih dneh zaostrile, saj je Iran priznal, da gradi že drugi objekt za bogatenje urana, poleg tega pa je v nedeljo in ponedeljek izvedel več poskusnih izstrelitev raket. Oboje je v mednarodni javnosti sprožilo plaz kritik.

Današnji pogovori v Ženevi so bili zato zelo pomembni, tudi ker je do njihove obnovitve prišlo po 14 mesecih. Da so potekali v konstruktivnem vzdušju, so potrdili tudi diplomatski viri iz šesterice. Najprej je potekalo jutranje zasedanje, pogovori pa so se "neformalno" nadaljevali tudi po kosilu, je povedal neimenovani diplomatski vir, ki je tudi ocenil, da je bilo to popoldansko nadaljevanje pogovorov dober znak.

Pogovori so bili sicer namenjeni predvsem temu, da bi Iran prepričali v razkritje njegovega jedrskega programa in v transparentne inšpekcije njegovih jedrskih objektov, predvsem pa v opustitev bogatenja urana. Sicer Teheranu grozijo nove sankcije Združenih narodov. Toda Iran je na drugi strani sporočal, da se je pripravljen pogovarjati o "globalnih problemih", nikakor pa ne o pravici do uporabe jedrske energije v miroljubne namene.

Na koncu so se v Ženevi dogovorili še, da se znova sestanejo še oktobra. To je najprej sporočila iranska stran, nato pa je novico potrdil tudi predstavnik ameriške delegacije.

Dvostranski pogovori?

Visoki ameriški predstavnik na pogovorih v Ženevi William Burns naj bi se sicer ločeno sestal tudi z iranskim pogajalcem Džalilijem, vendar so pogovori na štiri oči potekali za zaprtimi vrati, zato več podrobnosti ni znanih. Je pa to po mnenju diplomatov znak, da se je administracija ameriškega predsednika Baracka Obame pripravljena z Iranom pogovarjati tudi dvostransko.

Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je sicer na predvečer današnjega srečanja opozorila Iran, da tvega večjo osamitev in mednarodni pritisk, če inšpektorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) ne bo omogočil dostopa do svojih jedrskih naprav ter zamrznil spornih dejavnosti.

Francoski obrambni minister Herve Morin pa je poudaril, da si bo Pariz prizadeval za nove sankcije proti Iranu, če ta do decembra ne bo razjasnil sumov, povezanih z njegovim jedrskim programom.