Državni svet na seji ni potrdil niti predlog poslancev opozicijskih LDS in ZLSD s prvopodpisanim Miranom Potrčem niti predlog poslancev koalicijskih SDS, NSi in SLS s prvopodpisanim Brankom Grimsom (SDS), ki se nanašata na spremembo 83. člena ustave na področju poslanske imunitete. Nekateri državni svetniki so bili mnenja, da ne nakazujeta "prave poti", drugi pa, da ni nobenega vzroka za spreminjanje ustave zaradi političnih igric.
Izenačitev parlamentarcev z državljani v nasprotju z ustavno pogodbo?
Potrčev predlog za spremembo ustave na področju poslanske imunitete, po katerem bi bili poslanci in državni svetniki upravičeni do imunitete le za zadeve, povezane z njihovim parlamentarnim delom, je bil svetnikom sicer še najbližji. V ponedeljek so ga namreč podprli člani komisije DS za politični sistem, kljub temu pa danes ni prepričal državnih svetnikov, saj naj bi bil po mnenju nekaterih pomanjkljiv. Grimsov predlog, ki predlaga črtanje imunitete iz ustave, kar bi pomenilo popolno zakonsko izenačitev parlamentarcev z ostalimi državljani, pa je po mnenju nekaterih v DS nasprotju z evropsko ustavno pogodbo.
Predsednik komisije za politični sistem Adolf Zupan je v svoji razpravi ponovil stališče njenih članov, da so spremembe ustave na področju imunitete smiselne, a le takšne, ki bi sledile rešitvam iz evropske ustavne pogodbe.
Kos za utemeljitev imunitete
Seje državnega sveta se je udeležil tudi predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos, ki je poudaril, da predloga vodita v pravo smer, "vendar pa ni jasno, kdaj bodo spremembe ustave sprejete". Zato je omenjena komisija že konec lanskega leta na DS in DZ naslovila predlog vsebinskih usmeritev glede podeljevanja imunitete. Osnovna ideja teh je, tako Kos, da se imuniteta ne priznava, če pa se, pa mora pristojna komisija, ki to predlaga, predlog ustrezno utemeljiti.
Burno do prekinitve
Člani ustavne komisije so pred tem po skoraj treh urah polemične razprave o postopkovnih vprašanjih sejo prekinili.
Prva seja ustavne komisije tako ni bila namenjena razpravi o konkretnih predlogih v zvezi s spremembami na področju poslanske imunitete, temveč so se člani komisije pogovarjali zgolj o postopkovnih vprašanjih, povezanih z morebitnim sodelovanjem ustavnih strokovnjakov. Ker se člani komisije niso poenotili o tem, ali naj strokovnjaki s svojimi mnenji sodelujejo že na začetku ali po potrebi šele proti koncu ustavno-revizijskega postopka, so na predlog predsednika parlamenta in vodje ustavne komisije Franceta Cukjatija sejo do nadaljnjega prekinili.
Polemično do prekinitve
Koalicija in opozicija sta bili glede vključevanja neodvisnih zunanjih strokovnjakov v delo ustavne komisije in pripravo mnenj, ki naj bi bila poslankam in poslancem v pomoč pred sprejemanjem kakršnih koli odločitev, nasprotnih mnenj. Tako Branko Grims, Rudolf Petan in Jožef Jerovšek (vsi SDS) so namreč prepričani, da ne bi smeli ponoviti napak iz prejšnjega mandata, ko se je po nepotrebnem tudi zaradi večinoma zelo različnih mnenj strokovnjakov zavlačevalo z odločanjem ter po nepotrebnem obremenjevalo državni proračun. Zato so pozivali k vsebinski razpravi ter k čimprejšnjemu sprejetju konkretne odločitve o začetku postopka, šele nato bi presojali o nujnosti vključevanja stroke, in sicer glede na potrebe in še to za vsak primer posebej.
Poslanci opozicijske LDS Marko Pavliha, Darja Lavtižar Bebler, Slavko Gaber, Milan M. Cvikl, Tone Anderlič in opozicijske ZLSD Miran Potrč, Bojan Kontič, Aurelio Juri pa se s takšnim vrtoglavim hitenjem in ignoriranjem stroke niso strinjali. Za kakovostno odločanje moramo imeti poslanci vse informacije in strokoven razmislek, je pojasnil Gaber in dodal, da bodo poslanci LDS pri nadaljnjem delu ustavne komisije sodelovali le ob vključitvi strokovnjakov. Svojega dela si ne znam predstavljati brez sodelovanja strokovne skupine, je strankarskega kolega dopolnila Lavtižar Beblerjeva.
V razpravo se je vključil tudi Miro Cerar, koordinator strokovne skupine pri ustavni komisiji v prejšnjem mandatu, ki je ocenil, da bi bilo slabo, če bi se v prvi fazi postopka kar tako odrekli stroki. Člane komisije pa še enkrat spomnil, da je za kakršen koli poseg v ustavo potrebno visoko politično soglasje; torej najmanj dvetretjinska podpora poslank in poslancev. Državni zbor najprej odloči o tem, ali sploh začeti postopek spreminjanja ustave. Če DZ takšne odločitve ne sprejme, je postopek v tem mandatu končan, vsebinsko enakega predloga namreč ni mogoče več uvrstiti na dnevni red sej.
Pred člani komisije so na koncu ostali trije predlogi. Predlog Franceta Cukjatija, da bi o morebitni vključitvi strokovnjakov odločali šele potem, ko bi sprejeli sklep o začetku postopka spreminjanja ustave. Podpredsednik komisije Slavko Gaber je predlagal bolj zavezujoč predlog, po katerem bi ustavna komisija na predlog njenega vodstva oblikovala strokovno skupino, ki bi pripravila mnenje o posamezni zadevi, Jožef Jerovšek (SDS) pa je predlagal, da bi o oblikovanju "ad hoc" strokovne skupine odločali po potrebi. Vendar pa o nobenem od teh predlogov člani komisije niso glasovali. Nazadnje so na predlog Cukjatija sejo do nadaljnjega prekinili. Miran Potrč je namreč že pred tem napovedal odmor za posvetovanje, če se bo že na tokratni seji glasovalo o ustreznosti predlogov glede poslanske imunitete.
Je nova zahteva ustrezna?
Državni svet se je odločil, da bo izkoristil ustavno pristojnost in od državnega zbora zahteval odreditev parlamentarne preiskave o zadevah javnega pomena, in sicer "o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij v vladi, na ministrstvu za pravosodje in na vrhovnem državnem tožilstvu" za nedopustne razmere na področju tožilstva. Gre za novo zahtevo, s katero so nadomestili prejšnjo zahtevo, sprejeto 19. januarja, za preiskavo "politične odgovornosti državnega tožilstva", ki jo je predsednik parlamenta označil za ustavno in zakonsko sporno in jo je vrnil državnemu svetu v dopolnitev. Kot so povedali v kabinetu predsednika parlamenta Franceta Cukjati, nove zahteve državnega sveta še niso prejeli, zato tudi še ne morejo povedati, kako bo predsednik državnega zbora v tem primeru ravnal.
