Državni svet je danes odločal o vložitvi odložilnega veta na zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin, ki ga je DZ sprejel prejšnji teden. Državni svetniki so na 10. izredni seji z 20 glasovi 'za' in 8 glasovi 'proti' odložilni veto sprejeli.
Kot problematično so predlagatelji odložilnega veta izpostavili predvsem podaljšanje obdobja prejemanja bolniških nadomestil v breme delodajalca z 20 na 30 dni, določilo, da višina nadomestila ne sme biti višja od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji ter sam način spreminjanja zakonodaje, saj se predlagatelj zakona s predstavniki gospodarstva, ki ga bodo sprejete rešitve prizadele v bistveni meri (po preliminarnih ocenah bo podaljšanje obdobja bolniške odsotnosti v breme delodajalca gospodarstvo stalo skoraj 80 milijonov evrov na leto), ni niti posvetoval, kaj šele uskladil.
V povezavi z novo razporeditvijo bremena bolniških odsotnosti med delodajalce in zdravstveno blagajno so predlagatelji izpostavili, da ne gre zgolj za vprašanje vpliva na gospodarstvo oziroma industrijo kot tako, temveč, da pri novi ureditvi obstaja upravičena bojazen, da bo v primeru samostojnih zavezancev (obrtniki, samostojni podjetniki, kmetje, družbeniki, samostojni kulturni delavci idr.), ki morajo prispevke plačevati sami, prihajalo do tega, da bo nosilec delo opravljal tudi, ko bo bolan oziroma ko bi moral biti v bolniškem staležu. Predlagatelji so izpostavili tudi, da je le 3 odstotke boleznin posledica poškodb na delu in poklicnih bolezni, zato je toliko bolj nelogično, da morajo delodajalci prevzemati breme, za katerega niso niti odgovorni niti nanj nimajo vpliva.
V povezavi z omejitvijo višine nadomestila med začasno zadržanostjo od dela, ki po novi ureditvi ne bo smela biti višja od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji, pred tem pa je bila omejena s plačo, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi delal, oziroma z višino osnove, po kateri je v času zadržanosti od dela zavarovan, so predlagatelji odložilnega veta opozorili, da gre za vnašanje neenakosti med zavarovance z vidika razmerja med vplačanimi prispevki za socialno varnost in višino izplačanega nadomestila.
Ministrica vztraja, da ni razlogov za veto
Na ministrstvu za zdravje pa vztrajajo, da razlogov za veto državnega sveta ni. Kot je dejala ministrica Valentina Prevolnik Rupel, absentizem vpliva na zagotavljanje stabilnosti delovanja zdravstvene blagajne in virov za zagotavljanje pravic iz naslova zdravstvenega zavarovanja.
Po njenih besedah se moramo zavedati, da višanje stroškov za absentizem vpliva tudi na razpoložljivost drugih pravic iz naslova zdravstvenega blagajne, bodisi v zmanjšanju nabora pravic v košarici in podaljševanju čakalnih dob bodisi tako, da v pravice ni mogoče vključevati novejših zdravstvenih tehnologij. Posledice pa se odražajo tudi na razpoložljivost delovne sile, je še opozorila.
Kot je še dejala, so si v procesu priprave zakona prizadevali poiskati rešitve, ki bi bile sprejemljive za vse deležnike oz. bi predstavljale najboljši kompromis. Dodala je še, da je ureditev, po kateri bodo delodajalci prejemanje bolniških nadomestil krili 30 dni, primerljiva z ureditvijo v številnih evropskih državah.
Glede omejitve višine nadomestila za bolniško odsotnost pa je opozorila, da so tudi vsa druga socialna nadomestila omejena navzgor, zato je za vzdržnost zdravstvene blagajne smiselno omejiti tudi tega. Prav tako omejitev prinaša tudi določen prihranek za delodajalce, je dejala.
Ponovno glasovanje že v petek?
Ker je DS danes izglasoval odložilni veto, mora DZ o zakonu glasovati znova, tokrat bo za njegovo potrditev potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov. DZ bi utegnil o tem odločati že v petek, ko je predvidena izredna seja, na kateri bi obravnavali predlog sprememb zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki so ga vložili v SDS. O sklicu izredne seje se bo sicer kolegij predsednice DZ dogovoril na sredini seji.
KOMENTARJI (175)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.