'Svetlik ne ve, kaj hoče'

Poslanka SDS Alenka Jeraj je v oceni enoletnega dela ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki ga vodi Ivan Svetlik, opozorila na pomanjkanje ukrepov, ki bi vodili k strukturnim premikom. "Število brezposelnih v Sloveniji se vse bolj približuje alarmantni številki 100.000, konec oktobra pa je bilo na zavodu za zaposlovanje za okoli 51 odstotkov več ljudi kot lani oktobra," je opozorila Jerajeva ter pozvala vlado, naj zaviha rokave.

Šlo je le za 'gašenje požarov'

Poslanka SDS je prepričana, da bi bilo ohranjenih precej več delovnih mest, če bi Slovenija po vzoru Nemčije sprejela zakon o kratkotrajnem delu. Ob tem je opozorila, da naša država tudi ni izkoristila možnosti koriščenja sredstev iz evropskega globalizacijskega sklada. Kot meni, bi ta sredstva prišla prav v primeru Mure.

Prav tako je prepričana, da sta oba interventna zakona, zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa in zakon o delnem povračilu nadomestila plače, v prvi vrsti "gasila požare", medtem ko ministrstvo za delo ni predstavilo sistemskih ukrepov, ki bodo tudi po izteku obeh zakonov zagotovili čim bolj polno zaposlenost.

Več sredstev ne pomeni večje učinkovitosti

Po njenih besedah je pohvalno, da je ministrstvo za 33 milijonov evrov povečalo sredstva za izvajanje aktivne politike zaposlovanja. A ob tem je opozorila, da več sredstev ne pomeni nujno večje učinkovitosti.

Kot pravi, bi bilo treba sprejeti nov zakon o minimalni plači. "V Janševi vladi smo pričeli s postopnim dvigovanjem minimalne plače in davčnimi razbremenitvami, Pahorjeva vlada pa bi morala nadaljevati in na novo opredeliti tako vsebino kot višino minimalne plače," je dejala.

Minister ne ve, kaj hoče!

Glede zakona o posebnem dodatku za socialno ogrožene je Jerajeva pojasnila, da je bil s tem zakonom izplačan poseben dodatek 125.000 upravičencem, obenem pa poudarila, da je Janševa vlada v prejšnjem mandatu s podobnim zakonom zagotovila dodatek 250.000 upokojencem. Dodala je, da Svetlikovo ministrstvo ne ve, kaj hoče, saj je najprej izplačalo dodatek, nato pa istim ljudem zamrznilo pomoč.

O predstavljenih izhodiščih za modernizacijo pokojninskega sistema je Jerajeva dejala, da je ministrstvo zlasti izzvalo burne odzive glede predloga dviga upokojitvene starosti na 65 let, ni pa predstavilo nobenih konkretnih predlogov. Prav tako "načrtovani dvig upokojitvene starosti oziroma podaljševanja delovne dobe ni najbolj pomemben korak, ko imamo največ brezposelnih, zlasti med mladimi," je dodala.