Po besedah predsednice sveta zavoda Danice Homan so Fakina razrešili predvsem zaradi nepravilnosti pri predpisovanju zdravila za dializo eritropoetina in zaradi načina poslovanja, ki naj ne bi omogočal uresničitve sanacijskega programa bolnišnice.
Fakin je po galsovanju povedal, da je bila obtožnica zoper njega zrežirana vnaprej, zgodba o eritropoetinu pa še ni dokončana, saj je zadeva na sodišču. Ker za razrešitev ni krivdnih razlogov, se bo na odločitve sveta SBC pritožil. Do objave javnega razpisa za novega direktorja SBC in pridobitve soglasja vlade k Fakinovi razrešitvi je kot vršilka dolžnosti imenovana dosedanja Fakinova pomočnica za kadrovske zadeve Štefka Preskar.
Razrešeni direktor je ocenil, da v zdravstvu še ni dozorel čas za spremembe, kar naj bi dokazala tudi današnja seja sveta zavoda, ko naj bi svetniki popustili pod ulitmativnim pritiskom posameznikov. "To kar se je zgodilo v Celju, se bo zgodilo tudi v drugih bolnišnicah," je še dejal Fakin, ki je svetnikom danes na štirih straneh podal svoje mnenje o očitkih in pri tem opozoril, da celjske bolnišnice kazen zaradi nepravilnega predpisovanja eritropoetina ne more doleteti, ker na domnevno kršitev ni bila pravočasno opozorjena.
Danica Homan je v izjavi novinarjem poudarila, da je bil v dializnem centru celjske bolnišnice spomladi opravljen nadzor glede predpisovanja eritropoetina in da je takrat vodstvo bolnišnice dobro vedelo za določilo o načinu predpisovanja eritropoetina, ki je bil kot zdravilo vključen v ceno dialize. Torej se to zdravilo od leta 1999 ne bi smelo predpisovati na recept, je opozorila Homanova in dodala, da je v letu 2000 vrednost receptov ob predpisovanju eritropoetina v SBC znašala 2,1 milijona tolarjev, leto pozneje pa kar 74 milijonov tolarjev. "Na ta način je celjska bolnišnica zavarovalnico oškodovala za 74 milijonov tolarjev, poleg tega pa bolnišnico lahko doleti plačilo kazni v višini 14,3 milijona tolarjev zaradi neupravičenega predpisovanja eritropoetina," je menila Homanova.
Na vprašanje novinarjev, ali je bilo smiselno Fakina razrešiti zaradi eritropoetina, ker je zadeva v sodni obravnavi, je Homanova odgovorila, da se je dva dni pogovarjala z neodvisno odvetnico, ki je bila navzoča tudi na današnji seji sveta zavoda. Odvetnica je pomagala oblikovati sklep o razrešitvi Fakina, ki mu očitajo tudi, da je s svojim načinom poslovanja, komuniciranja in izjavami za javnost neposredno vplival na izredno slabe medčloveške odnose v SBC.
Strokovni direktor celjske bolnišnice Radko Komadina pa je zagotovil, da bodo v bolnišnici po približno treh tednih blokade spet normalno živeli in skrbeli za paciente. Vsi imamo zdaj zelo visok moralni naboj in nas ni strah prihodnosti, je zaključil Komadina.
Med ponedeljkovim obiskom v celjski bolnišnici je minister za zdravje Dušan Keber sicer zatrdil, da zgolj odredba o uvedbi sedemurnega delovnega časa in zmanjšanju dežurstev ne more biti razlog za Fakinovo razrešitev, in dodal, da je svet zavoda tisti, ki mora pretehtati vse argumente, ki so jih za njegovo razrešitev podali zdravniki. Seveda pa mora 15 članov sveta upoštevati tudi argumente direktorja Fakina s katerimi zagovarja svojo politiko poslovanja.
Kot je znano, so celjski zdravniki Fakinov odstop zahtevali predvsem zaradi uvedbe odredbe o sedemurnem delovnem časa in zmanjšanja dežurstev, vendar so člani sveta zavoda ocenili, da je to nezadosten razlog za razrešitev Fakina, ki je sicer sporno odredbo kasneje preklical.
Zdravniki so tudi zatrjevali, da jim je direktor grozil s pištolo in so ga prijavili na celjsko tožilstvo. Takšne trditve je Fakin odločno zanikal in dejal, da je zdravnikom, ki se na telefon niso hoteli oglasiti, poslal le sporočilo po mobitelu, v katerem naj bi zapisal:"Bolje zate, da se oglasiš", kar so zdravniki razumeli kot grožnjo in kot "neoboroženi" državljani zase in svoje družine zahtevali posebne varnostne ukrepe.
Celjska bolnišnica toži ZZZS zaradi eritropoetina
Celjska bolnišnica se je na končno poročilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki se nanaša na način predpisovanja eritropoetina pritožila. V tožbi celjska bolnišnica izpodbija ugotovitve nadzora zavarovalnice. V bolnišnici trdijo, da so zdravilo bolnikom predpisovali v skladu s pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zavarovalnica pa jim očita, da so s svojim ravnanjem zavarovalnico oškodovali za okrog 95 milijonov tolarjev.
Vodstvo bolnišnice prav tako izpodbija določila splošnega dogovora iz leta 1999, po katerem pri ceni dialize materialni stroški za eritropoetin dejansko niso bili upoštevani. Zdravilo eritropoetin so od leta 1993 do 1998 obračunavali in plačevali ločeno, poleg realne cene dialize. Omenjeni splošni dogovor pa je prinesel novo določilo, da je eritropoetin vključen v ceno dialize, kljub temu pa je cena dialize ostala ves čas enaka.
Postopek na sodišču je še vedno v teku, zato je odločitev o upravičenosti predpisovanja eritropoetina na recept ali o utemeljenosti očitkov direktorju Fakinu o povzročitvi materialne škode bolnišnici, ki sicer še ni izrečena, v pristojnosti sodišča.
Vodilni v celjski bolnišnici še opozarjajo, da so seznanjeni z vložitvijo ovadbe, ki jo je zaradi eritropoetina na javno tožilstvo vložilo ministrstvo za zdravje, vendar kazenski postopek še ni uveden.
