14-članski svet za obnovo po poplavah bo vodil Pipenbaher

Z interventnim zakonom je vlada ustanovila tudi Sklad za obnovo Slovenije, ki je namenjen sofinanciranju izvedbe celovitih ukrepov in projektov, povezanih s poplavami in plazovi. V njem se bodo zbirala sredstva iz državnega proračuna, evropska sredstva in sredstva iz drugih virov. Delovanje sklada bodo uredili z ustanovitvenim aktom.

Danes pa so sporočili tudi imena 14-članskega sveta, ki mu predseduje Marjan Pipenbaher. Gre za priznanega gradbenega inženirja, ki je znan predvsem po projektiranju mostov in drugih zahtevnih inženirskih objektov. Po njegovih načrtih je bilo zgrajenih 200 tovrstnih objektov v Sloveniji in tujini. Med njegove najodmevnejše projekte sodijo most Pelješac (Hrvaška, 2022), most Nissibi čez reko Evfrat (Turčija, 2015), most Millennium v Podgorici (Črna gora, 2006), največji železniški viadukt v Izraelu (2017) in viadukt Črni Kal (2004). Za svoje projekte je prejel tudi številne nagrade.

Poleg Pipenbaherja je vlada v svet imenovala tudi številne druge strokovnjake. Med njimi je Matjaž Mikoš, priznani mednarodni strokovnjak na področju inženirske hidrotehnike in hidrologije. Mikoš je sicer tudi profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG), redni član Inženirske akademije Slovenije (IAS) in član akademije New York Academy of Sciences (NYAS). Leta 2014 je postal predstojnik Raziskovalnega inštituta za geo in hidro tveganja na UL FGG. Leta 2016 pa je na Univerzi v Ljubljani postal predstojnik Unescove Katedre za zmanjšanje tveganj ob vodnih ujmah. V preteklosti je sodeloval kot član strokovnih odborov pri inženirski sanaciji večjih zemeljskih plazov v Sloveniji (med drugim Stože, Strug, Slano blato, Macesnik). Med leti 2014 in 2019 je bil predsednik Sveta Vlade Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Član sveta je tudi Rok Fazarinc, priznani gradbeni inženir in hidrolog. Je prejemnik več nagrad Inženirske zbornice Slovenije (IZS), med drugim za izjemne inženirske dosežke v letu 2010 – za delovanje na področju varovanja in urejanja voda ter vodnega okolja. Bil je ena od ključnih oseb v številnih projektih protipoplavne varnosti na slovenskih vodotokih. S področjem protipoplavne varnosti se ukvarja že več kot 40 let. Je član sveta za vode, svetovalnega telesa ministra Uroša Brežana.

Pri obnovi po poplavah bo sodeloval tudi gradbeni inženir in hidrolog Primož Banovec, direktor Inštituta za vodarstvo in docent na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo UL. Je avtor številnih modelov poplavne nevarnosti ter projektov za zmanjšanje poplavne ogroženosti. Banovec je mednarodno priznan strokovnjak s področja modeliranja poplavne nevarnosti, ranljivosti in ogroženosti. 

V svetu bosta tudi gradbena inženirja Janko Logar s Katedre za geotehniko na UL FGG ter Lidija Kegljevič Zagorc, strokovnjakinja na področju vodenja investicij, priprave projektne dokumentacije in pridobivanja dovoljenj za gradnjo. Bila je vodja projektov tretje razvojne osi. Trenutno pa je zaposlena na Darsu. Sodeluje tudi v drugih gradbenih projektih, domačih in mednarodnih, je avtorica strokovnih in znanstvenih prispevkov s področja trajnostnega razvoja, investicijskih procesov, vodenja investicij in priprave projektne dokumentacije. 

Gradbeni inženir Gregor Ficko ima bogate izkušnje na področju projektnega vodenja pri gradnji objektov. Sodeloval je pri operativnem izvajanju in vodenju številnih velikih investicijskih projektov industrijskih, stanovanjsko-poslovnih in hidroenergetskih gradenj. Od leta 1994 je sodeloval tudi pri operativnem izvajanju nacionalnega programa izgradnje avtocest. Bil je vodja sektorja za avtoceste na Ministrstvu za promet, pozneje pa tudi vodja Direkcije RS za ceste, leta 2015 pa je prevzel vodenje JKP Radlje ob Dravi. 

Med člani sveta so tudi gradbeni inženir Andrej Jan, ki je med drugim sodeloval pri gradnji avtocest, obvoznic in nivojskih železniških prehodov; ter gradbeni inženirji Robert Lesničar, Srdjan Brković in Danilo Malnar. 

Poleg naštetih gradbenih inženirjev sta v svetu za obnovo tudi dva arhitekta in krajinska arhitektka. Eden od teh je Tomaž Krištof, predsednik Združenja za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) in gostujoči predavatelj na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru. Njegovi zadnji projekti se osredotočajo predvsem na prenovo večstanovanjskih stavb od leta 1950 do 1960. Poleg Krištofa so v svet imenovali tudi znanega arhitekta Janeza Koželja, ki se je med drugim ukvarjal s prenovo Ljubljane in je tudi ljubljanski podžupan za področje urbanizma, ter krajinsko arhitektko Darjo Matjašec. Slednja je predavateljica na Oddelku za krajinsko arhitekturo ljubljanske Biotehniške fakultete, sodeluje pa pri različnih projektih in raziskavah. Lani je prejela priznanje za posebne dosežke za projekt prenove mestnega središča Murske Sobote. Že vrsto let opozarja, da bi morali pri gradbeno-arhitekturnih rešitvah vključiti tudi krajinske arhitekte. 

Vlada je svet za obnovo ustanovila 17. avgusta.

Naloge sveta so svetovanje pri oblikovanju strokovnih rešitev glede obnove po naravnih nesrečah pri opredeljevanju poplavnih območij, vzdrževanju vodotokov, sanaciji plazov, gradnji objektov, infrastrukture in podobno, spremljanje delovanja ministrstev in samoupravnih lokalnih skupnosti pri obnovi prizadetih območij in predlogi aktivnosti za izboljšanje ter svetovanje pri oblikovanju politik, sprememb predpisov in drugih ukrepov, ki bodo prispevali k učinkovitejši obnovi po naravnih nesrečah in razvijanju odpornosti nanje.

Vlada je sicer na današnji seji sprejela predlog interventnega zakona za odpravo posledic katastrofalnih poplav in plazov v začetku tega meseca in ga po nujnem postopku poslala v DZ. Zakonski predlog vsebuje ukrepe za pomoč prebivalstvu, podjetjem, občinam in kmetom ter ukrepe za nujno sanacijo javne infrastrukture, vključno z vodotoki, ter pospešitev postopkov.