'Dokler bodo imeli Ukrajinci voljo do obrambe, je naša dolžnost, da jih podpiramo'

Na seji so zbrani preučili nacionalno-varnostne vidike nadaljnje agresije Rusije na Ukrajino. Ker gre za vprašanje, ki zahteva usklajeno delo, je premier na sejo poleg članov SNAV povabil tudi predstavnike vseh parlamentarnih strank in narodnih manjšin v državnem zboru. 

Kot je po seji dejal premier Robert Golob, so se seznanili s trenutnimi razmerami v Ukrajini, pogovarjali so se predvsem, kako nadaljevanje ruske agresije na Ukrajino vpliva na varnostne razmere pri nas. "Dobra novica je, da v Sloveniji ne zaznavamo večjih tveganj ali ogroženosti iz tega vidika," je povedal Golob. Razmere v Ukrajini so po njegovih besedah kritične, še posebej odkar so se začeli sistematični napadi na civilno in energetsko infrastrukturo. Golob ocenjuje, da želijo Rusi načrtno izčrpati Ukrajino in voljo naroda do obrambe.

Kot je še dodal Golob, so bili na koncu seje soglasni v oceni, da dokler ima ukrajinsko ljudstvo voljo do vojaške obrambe, je naša moralna dolžnost, da jih pri tem podpiramo. "Nimamo nobene pravice, da bi jih silili v rešitve, s katerimi se sami ne strinjajo." 

Predsednik Borut Pahor je poudaril pomembnost varovanja politične enotnosti glede našega odnosa do ruske agresije na Ukrajino. Hkrati je pomembno, da smo del enotnosti zahodnega sveta pri soočenju z varnostnimi, političnimi in gospodarskimi grožnjami, je dodal. 

"Dokler imata ukrajinsko ljudstvo in njegova zakonita oblast voljo do uveljavljanja pravice do samoobrambe, mi nimamo pravice, da bi izsiljevali mir za vsako ceno proti njihovi volji," je dejal Pahor. 

Ob koncu zasedanja je spregovoril tudi predsednik NSi in nekdanji minister za obrambo Matej Tonin. Sestanek je bil po njegovih besedah koristen, izmenjali so si poglede na trenutno situacijo v Ukrajini in Sloveniji. Zadovoljen je tudi, da so enotno sprejeli skupno stališče. "Če se Ukrajina neha boriti, imamo kapitulacijo, če pa odneha Rusija, imamo mir. Ključno je, da pridemo do miru." Do podpisa mirovne pogodbe in miru lahko po besedah Tonina pridemo šele takrat, ko bo Rusija ocenila, da vojaško ne more pridobiti več nobenih ugodnosti na terenu. 

Člani ožje sestave Sveta za nacionalno varnost so se na neformalnem posvetovanju sestali sredi novembra po incidentu na poljsko-ukrajinski meji, ko je na vzhod Poljske priletela raketa in terjala dve življenji. Kot je takrat dejal Golob, ni nobene potrebe po dvigu stopnje pripravljenosti v Sloveniji, saj se ocena ogroženosti ni dvignila.

Tudi slovenski vojaki na misijah v tujini zaradi incidenta niso ogroženi, kar velja tudi za člane slovenskega kontingenta v okviru misije Okrepljena prednja prisotnost v Latviji, je po posvetu dejal državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu premierja Andrej Benedejčič.

Glede morebitne dodatne vojaške pomoči Ukrajini pa je dejal, da je Slovenija svoje že prispevala, da spremlja razmere in da razmišlja predvsem v smeri pomoči Ukrajini, med drugim pri obnovi energetske infrastrukture.