Za Aleksa Štakula je glasovalo 15 od skupaj 25-ih članov sveta. Za njegovega protikandidata Miroslava Ribiča je glasoval en član sveta, šest se jih je vzdržalo, ena glasovnica pa je bila neveljavna. Imenovanje Štakula mora sicer potrditi še državni zbor.
Predstavljeni viziji vodenja
Svetniki so pred glasovanjem poslušali desetminutni predstavitvi obeh kandidatov, v katerih sta predstavila svoji viziji vodenja RTVS. Štakul je opozoril na uspehe RTVS v minulih štirih letih, ko sta TV Slovenija in Radio Slovenija kljub komercialni konkurenci "ohranila in celo povečala delež gledanosti in poslušanosti in se uvrščata v sam vrh javnih servisov" v Evropi. Nacionalka je po mnenju Štakula tudi ohranila bistveno značilnost javnega servisa, ki daje prednost kakovosti in ne tržni privlačnosti medijskih vsebin. Štakul je opozoril še na sprejeto strategijo RTVS v obdobju do leta 2010.
Ta med drugim predvideva, da bi bilo treba zagotoviti večje pristojnosti generalnemu direktorju in vodilnim v zavodu, statusno preoblikovati RTVS, urediti premoženjska vprašanja, vzpostaviti učinkovito organizacijo in sistem vodenja, zmanjšati strošek dela na 45 odstotkov vseh stroškov, izdelati plačni sistem in enotno kolektivno pogodbo. Štakulov cilj v prihodnjem mandatu je z radikalnejšimi spremembami ohraniti javno RTVS, ki bo še naprej osrednja radijska in televizijska hiša v državi z raznoliko in pestro ponudbo informativnih, kulturno-umetniških, izobraževalnih, športnih in razvedrilnih vsebin. RTVS bi morala imeti tudi največje nacionalno arhivsko bogastvo in biti največja kulturna institucija v državi.
Cilj Miroslava Ribiča je bil, da bi RTVS postala evropsko primerljiv javni zavod, kot jih poznajo v Italiji, Avstriji in v skandinavskih državah. Sanacijo RTVS mora pripraviti vodstvo zavoda in ne svetovalna podjetja, denar za plačilo njihovih storitev pa bi lahko porabili za program. Tudi Ribič bi močno znižal stroške dela, tako bi na primer namesto sedanjih šestih pomočnikov generalnega direktorja uvedel tri in zmanjšal število zaposlenih v skupnih službah ter jih prerazporedil na delovna mesta v programu in tehniki. Zmanjšal bi tudi število honorarnih sodelavcev, ki ne ustvarjajo programa.
Nujna je tudi "profilacija" prvega in drugega programa TV Slovenija. Prvi bi bil namenjen zagotavljanju zakonskih obveznosti RTVS (kulturni, izobraževalni in informativni program), drugi pa bi imel predvsem zabavne in športne vsebine. Na področju marketinga bi Ribič "preprečil razprodajo programskega časa", pri čemer misli na velike popuste, ki jih podjetja dobijo za oglaševanje na RTVS. V programu kandidata so še zagotovitev signala RTVS za zamejske Slovence.
Predstavniki RTVS pri Cukjatiju
Zdajšnji predlog zakona o RTV je nesprejemljiv, med drugim tudi zato, ker preveč posega v novinarsko in uredniško avtonomijo, menijo v sindikatu novinarjev Radia Slovenija. To so pojasnili tudi predsedniku državnega zbora Francetu Cukjatiju na današnjem srečanju s predstavniki koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija. Slednji so predsedniku DZ med drugim predali predloge dopolnitev zakona o RTV.
Zaradi nesprejemljivosti zakonskega predloga se radijski sindikat ni pripravljen pogovarjati o posameznih členih predlaganega zakona o RTV, temveč poudarja, da bi bilo treba o novem zakonu pripraviti najširšo javno razpravo. V tej razpravi bi morali po njihovem prepričanju lahko sodelovali novinarski aktivi in sindikati RTV Slovenija, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije, medijski in drugi strokovnjaki, predstavniki civilne družbe in vsa druga zainteresirana javnost.
Izvršni odbor sindikata novinarjev Radia Slovenija poleg tega še opozarja, da je s tem, ko je vlada zakonski predlog že poslala v parlamentarno proceduro, še zmanjšala možnost za takšno široko razpravo. Sindikat radijskih novinarjev zato pričakuje, da bo vodstvo DZ omogočilo najširšo predstavitev stališč do zakona o RTV vsaj v javni predstavitvi, ki naj bi jo pripravili pred začetkom zakonodajnega postopka v državnem zboru.
