"Svet gre naprej, Slovenija pa je obtičala nekje leta 1986. Zdi se, da naš okoljsko-energetski minister Vizjak tako še vedno misli, da energetski sistemi temeljijo na premogu, jedrski in vodni energiji. Vse kar slišimo so zastarele in neprimerne ideje za popolnoma nove probleme in čase. Drago bomo plačali, če ne bomo stopili v korak s časom in izkoristili priložnosti, ki jih nove tehnologije kot sta sončna in vetrna ponujajo za učinkovito zaustavljanje globalnega segrevanja in demokratizacijo energetike," je ugotovitve raziskave, ki jo je opravila londonska ustanova Ember, komentirala Katja Huš, predstavnica Greenpeace Slovenija.
Slovenija namreč "čepi" na repu evropskih držav po tem, kako uspešno izkoriščamo nove obnovljive tehnologije. Le okoli dva odstotka električne energije, ki jo proizvedemo v Sloveniji, namreč pridobivamo iz sonca in vetra. "Večji delež sončne in vetrne energije kot Slovenija nimajo le evropske ekonomske velesile kot je Nemčija ali "sončne države" kot je Španija, temveč tudi Češka, Madžarska, Bolgarija, celo premogovni mastadont Poljska. Takšnemu zaostanku Slovenije smo priča kljub velikem potencialu, ki obstaja," je opozorila Huševa.
Inšitut Jožefa Stefana je sicer v svojem poročilu o potencialu sončnih elektrarn na strehah objektov v Sloveniji do leta 2050 ocenil, da je tehnični potencial sončnih elektrarn v Sloveniji okoli 27 TWh letno, kar je skoraj dvakrat toliko, kot trenutno proizvedemo sončne energije.
Prvič v zgodovini v Evropi proizvedli več električne energije iz obnovljivih virov kot iz fosilnih goriv
Sicer pa poročilo raziskovalne ustanove Ember, ki so ga objavili prejšnji teden, ugotavlja, da smo v prvih šestih mesecih letošnjega leta v Evropi prvič v zgodovini proizvedli več električne energije iz obnovljivih virov energije (40 odstotkov) kot iz fosilnih goriv (34 odstotkov). Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov je tako v uniji zrastla za 11 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani, proizvodnja iz fosilnih goriv pa upadla za 18 odstotkov. Čeprav med obnovljive vire štejemo vetrno, sončno, hidro in bioenergijo, gre največ zaslug predvsem sončni in vetrni energiji.
Samo z vetrnimi in sončnimi elektrarnami smo v EU proizvedli rekordnih 21 odstotkov električne energije. Med državami članicami prednjači Danska, kjer so v prvi polovici letošnjega leta kar 64 odstotkov elektrike pridobivali iz sončne in veterne energije. Na Irskem so iz sonca in vetra pridobivali kar 49 odstotkov električne energije, v Nemčiji pa 42 odstotkov.
Največji udarec med fosilnimi gorivi je doživel premog, njegova proizvodnja je v Evropi padla za 32 odstotkov. Vendar pa je treba ob tem poudariti, da so države različno napredne pri izpodrivanju fosilnih goriv. Denimo, s tem ko se je Nemčija obrnila k novim obnovljivim tehnologijam pridobivanja električne energije, jo je Poljska prvič prehitela pri proizvodnji električne energije iz premoga in je tako zdaj največji tovrstni proizvajalec električne energije v EU.
Za 12 odstotkov je upadla tudi proizvodnja električne energije s pomočjo jedrskih elektrarn.
"To predstavlja simbolično točko v prehodu evropskega energetskega sektorja," je poudaril Dave Jones, analitik Emberja. Ker je bilo še pred devetimi leti s fosilnimi gorivi proizvedene dvakrat več električne energije kot z obnovljivimi viri, lahko govorimo o hitrem napredku, je prepričan.
KOMENTARJI (217)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.