Trgovina, kjer se lahko oblečeš in obuješ za 10 evrov

V družbi, ki kopiči dobrine, je sposobnost, da s tem prekineš, odlika. To je velik korak k svetu brez odpadkov. "Naš čas je zaznamovan z izobiljem, udobjem in pretirano porabo, saj porabljamo tretjino naravnih virov več, kot jih je Zemlja sploh sposobna pridelati, in med odpadki vsak dan končajo hrana in popolnoma uporabne stvari. Po drugi strani pa živimo tudi v času velikega pomanjkanja, saj več kot tretjina svetovnega prebivalstva živi v revščini ali na njenem robu, vsak osmi trpi zaradi lakote in vsak drugi zaradi pomanjkanja vode," opozarjajo na Zbornici komunalnega gospodarstva pri GZS.

Vse bolj jasno postaja, da samo recikliranje ni dovolj. Korak naprej so storili zagovorniki tako imenovanega zero waste pristopa – torej brez odpadkov. V čem je razlika? Ko recikliramo, skrbimo, da čim več odpadkov vrnemo nazaj v produkcijski krog. Pri pristopu zero waste pa stremimo k temu, da odpadkov ne proizvedemo. Z drugimi besedami: da, seveda je treba reciklirati, a hkrati moramo poskrbeti, da je tudi tega čim manj. Torej: da stvari ostanejo čim dlje v uporabi, da pri njihovi proizvodnji nastaja čim manj odpadkov in da jih, ko je čas za to, lahko v celoti predelamo.

"Zero Waste je etičen, ekonomičen, učinkovit in vizionarski cilj, ki ljudi vodi k spremembi življenjskega sloga in navad ter k posnemanju trajnostnih naravnih ciklov, kjer so vsi odpadni materiali surovina za druge uporabe. Zero Waste pomeni oblikovanje in upravljanje izdelkov in procesov tako, da se sistematično zmanjšuje volumen in toksičnost odpadkov, ohranja ter predela vse materiale in se jih ne sežiga ali odlaga. Implementacija Zero Waste bo preprečila vsakršne izpuste v zemljo, vodo ali zrak, ki bi lahko ogrozili zdravje ekosistemov, ljudi, živali ali planeta." Tako se glasi uradna definicija pristopa, ki je za mnoge postal življenjska filozofija.

In kaj lahko naredimo sami? Veliko. Pomaga nam lahko pet R-jev: refuse (zavrni), reduce (zmanjšaj), reuse (+ repair) (ponovno uporabi, popravi), recycle (recikliraj), rot (kompostiraj).

Kako začeti?

Izmenjujemo  lahko oblačila,  igrače,  knjige, pridelke, ponesrečena novoletna darila …

Marsikaj od tega lahko tudi odnesete v prodajalne, kjer takšnim stvarem najdejo novega lastnika. Ena je posredovalnica rabljenih predmetov Stara roba nova raba; najdete jo na Poljanski cesti v Ljubljani. Gre za projekt društva Kralji ulice, ki pomaga brezdomcem. "Odvečne predmete nam podarite, mi jih pregledamo, očistimo in ocenimo, da ne obremenimo okolja, nekomu pa z uporabno zanimivim nakupom polepšamo dan," so o sebi zapisali na Facebooku. Hkrati priskrbijo delo težko zaposljivim. Pohvalno, kajne?

Artikle prodajajo po nizki, tako imenovani zeleni ceni. "Zelena cena prikazuje dejanske prihranke na račun okolja in ima okoljsko-ozaveščevalni pomen, saj se danes nihče ne vpraša, koliko surovin, vode, energije in emisij je potrebnih za nov izdelek. Z odmetavanjem še uporabnih izdelkov odmetavamo surovine, trošimo energijo, vodo in onesnažujemo naravo," opozarjajo na spletni strani. Ob tem navajajo izsledke raziskave, ki je pokazala, da vsak posameznik razpolaga z vsaj petimi kilogrami še uporabnih izdelkov na leto, ki so doslej končali med odvrženimi odpadki na prepolnih odlagališčih.

Pokvarjeno? Popravi!

Na Švedskem so šli še korak dlje in začeli uvajati nižjo stopnjo davka na popravila. Upajo, da bo to pomenilo nižje cene pri mojstrih in zato več strank, posledično pa tudi več delavnic, kjer bi stare stvari popravljali. Tako se bo bolj splačalo popravljati stare stvari kot kupiti nove. Zgled, ki bi mu lahko sledili tudi opri nas.

Ko starim stvarem vdihnejo novo življenje

Enak moto – ne zavrzi ničesar – bi lahko pripisali tudi vse več posameznikom, ki odsluženim predmetom s pravo mero kreativnosti vdihnejo novo življenje. Na kamniški Šutni tako že nekaj časa deluje Reciklarnica, v kateri lahko izberete obnovljene ali pa predelane izdelke. Stare kavbojke postanejo nova torbica, iz odpadnih kosov tekstila "pričarajo" okrasne blazine, stari stoli zasijejo v novi podobi, prav tako drugi kosi pohištva, postrežejo z izvirnim nakitom in vas naučijo doma izdelat lutki ... Tam deluje tudi šivalnica, v kateri lahko popravite stara oblačila (tekstil je za nafto največji vir onesnaževanja!), ter izmenjevalnica. Vse zato, da bi bilo odpadkov čim manj.

Korak k svetu z manj odpadki je lahko tudi nakup na bolšjem trgu ali pa v prodajalnah z oblačili iz druge roke (second hand shop).

Trgovina brez embalaže

In če se vrnemo k začetku našega članka: naučiti se moramo reči ne izdelkom, zavitim v plastiko, brezplačnim vzorcem, kjer je embalaže več kot česar koli drugega, in stvarem za enkratno uporabo. Embalaže je dandanes res preveč. Vzemimo za primer priljubljen čokoladni prigrizek. Dve čokoladni palčki sta zaviti vsaka v svoj celofan, obe skupaj sta nato v svojem paketu, po trije paketi pa so s plastičnim trakom še povezani skupaj. Ste se kdaj vprašali, koliko težko razgradljivih odpadkov nastane zaradi minute ali dveh čokoladnega užitka? Hiter sprehod skozi večino trgovin nam lahko postreže z neskončno vrsto podobnih primerov. Skozi večino trgovin, ne pa skozi vse. Obstajajo namreč tudi trgovine brez embalaže. V Sloveniji jih še ni, je pa ljubljanska Snaga že v začetku leta obljubila, da bo ena kmalu zaživela v prestolnici. "V prvi slovenski trgovini brez embalaže bodo naprodaj različne vrste žitaric, suho sadje, začimbe, testenine, mila, olje, stročnice, riž, kava, kakav … Kupci prinesejo embalažo od doma, jo najprej stehtajo, nato pa stehtajo še z živili napolnjene posode in plačajo, kolikor so dejansko kupili. Če lastne embalaže ne prinesejo s seboj, je v trgovini na voljo embalaža za večkratno uporabo (bombažne vrečke, steklena posoda …)," so takrat zapisali v predstavitvi. Čakamo. Sicer pa se lahko v vsako trgovino odpravimo s svojo vrečko iz blaga, ki jo lahko uporabimo vedno znova, in kupimo izdelke, ki imajo čim manj embalaže, to pa čim bolj razgradljivo. Konec koncev je vse naša odločitev.

PREBERITE ŠE: Zapravljati manj, in to bolj kakovostno, izmenjava, predelava, pridelava. To je nekaj alternativ današnjemu načinu potrošnje, pojasnjuje predsednica društva Focus Živa Kavka Gobbo. Sta paradižnik in jagode januarja res užitek, ki si ga želimo pričarati, se sprašuje. Vedno bolj se zavedamo pomena zdrave hrane, ne pa pomena zdravih oblačil, meni ustvarjalka blagovne znamke RE.DO Petra Doljak.

PREBERITE ŠE: Kaj se zgodi z oblekami, ki jih ne potrebujete več? Jih podarite dobrodelnim organizacijam, oddate v najbližji zabojnik, nesete v izmenjevalnico, jih prodate ali nesete v smeti? Kaj se na koncu zgodi z njimi? Kje končajo?