Slovenija

Svet brez blagovnih znamk, jih država lahko ukine?

Ljubljana, 07. 04. 2018 09.36 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
Maja Korošec
Komentarji
17

Ali si predstavljate, da bi jedli vašo najljubšo čokolado in bi bila zapakirana v enako embalažo kot vse druge čokolade? Kaj bi pomenil svet brez blagovnih znamk, na katere smo navezani in jih imamo radi? Se to lahko zgodi tudi drugim izdelkom, za katere velja, da niso dobri za naše zdravje? Ima država pravico to početi?

Pivo Union in Laško v enakih steklenicah, koruzni flips Curly in Smoki v enakih vrečkah, čokoladi Milka in Gorenjka v enakih embalažah … Mnogi si najbrž ne predstavljate, da bi na trgovinskih policah z lupo morali iskati vaš priljubljen izdelek, ker ga preprosto ne bi prepoznali. Torej, da bi država z zakonom zakrila vso prepoznavno zunanjost izdelkov, razen imena blagovne znamke, pa še to bi moralo biti zapisano v standardizirani obliki in barvi. Povedano drugače, da proizvod ne bi bil več prepoznaven kot blagovna znamka.

Kako bi se počutili v svetu brez blagovnih znamk?
Kako bi se počutili v svetu brez blagovnih znamk? FOTO: Thinkstock

Zakaj si kaj takega težko predstavljamo, zakaj imamo radi blagovne znamke, zakaj pijemo, jemo, oblečemo in radi nosimo točno določeno blagovno znamko je pojasnil strokovnjak za marketing in blagovne znamke Aljoša Bagola iz podjetja Pristop. "Radi jih imamo zato, ker nas potešijo, nam prinesejo dobro razpoloženje in dajejo občutek pripadnosti. Zapolnijo praznino v nas, zaradi intenzivnosti sodobnega kapitalizma. In to tudi je namen blagovnih znamk – od nas potrošnikov si želijo, da postanemo na nek način odvisni od njih. Želijo, da spremenimo obnašanje tako, da smo s tem, ko jim dovolimo v svoje srce, za njih pripravljeni tudi globlje seči v žep," je prepričan. Zato za vsemi blagovnimi znamkami stojijo zgodbe, ki nas na koncu prepričajo bolj kot okus, oblika, izgled izdelkov …

Za točno določeno blagovno znamko se radi odločamo tudi zato, ker se poistovetimo z njo ali pa z znanimi osebami, igralci, pevci, športniki, ki jo uporabljajo. Tako imamo občutek, da smo se jim približali, da smo zato boljši, lepši. Poleg tega v njej prepoznamo kakovost, kar nam prihrani veliko truda in časa, ko izbiramo v poplavi izdelkov na trgu, je pojasnil Bagola.

Pri blagovnih znamkah je torej ključen seštevek predstav, ki jih imamo v naših glavah o določenem izdelku, podjetju ali storitvi. In te predstave je treba zgraditi. Podjetja v to, da bi ljudje imeli radi njihove blagovne znamke, da bi se počutili odlično, ko jih kupijo, vlagajo ne samo veliko denarja in časa, ampak tudi veliko znanja. So intelektualna lastnina, ki jim pomeni ogromen kapital. Marsikdaj je tržna vrednost blagovne znamke večja kot vrednost izdelkov ali celo podjetja.

Ali bi država z uvedbo enotne embalaže dosegla, da jemo manj sladkarij?
Ali bi država z uvedbo enotne embalaže dosegla, da jemo manj sladkarij? FOTO: Profimedia

'Blagovna znamka pomeni vse, kupci se poistovetijo z njo'

Tega se dobro zaveda lastnik in direktor uspešnega podjetja DUOL Dušan Olaj, ki izdeluje "balone" – hitropostavljive objekte oziroma napihljive hale. V 25 letih, odkar je postavil prvi balon, je uspel prodreti v 56 držav po svetu. Pravi, da jim ne gre le dobro, ampak iz leta v leto bolje. Da je tako, je bilo treba vložiti ogromno napora, prizadevanj in vztrajnosti. Pozitivno podobo svoje blagovne znamke je zgradil ravno na tem. "Duol je rasel z našimi referencami in z našim trgom. Pomena blagovne znamke se zaveš potem, ko si enkrat internacionaliziran. Ko to postane resen posel podjetja, potem se resnično zaveš, da je treba zaščititi blagovno znamko," meni Olaj.

Zato si Olaj ne predstavlja, kaj bi bilo, če bi država začela posegati v blagovne znamke s predpisi o embalaži in različnimi regulacijami o vsebini. Pa četudi gre za sladke pijače, sladke in slane prigrizke, alkohol in hitro prehrano, ki niso dobri za naše zdravje.

Bagola meni podobno, a opozarja, da so privlačne zgodbe podjetij o njihovih blagovnih znamkah na drugi strani tudi sredstva za manipulacijo. "Zato je treba dovoliti, da odnos med kapitalizmom in demokracijo ni samo v prid kapitalizma. Marsikdaj se namreč pojavi tudi vprašanje o etičnosti izdelkov ali celih prehranskih verig," je pojasnil.

Bagola namreč meni, da država opozarja in želi zdraviti simptome, ne odpravlja pa resničnih vzrokov. Na primer, rada bi za vse sladke pijače uvedla enotno embalažo ali na njih nalepila opozorilo "tihi ubijalec". "V resnici pa bi se morala vprašati, zakaj je to problem, zakaj mladi popijejo preveč sladkih pijač," je prepričan. Taki ukrepi države bi torej zgolj onemogočili konkurenčnost na trgu in preusmerili težave.

"Če ni za tem neke celovite ideje, zakaj in predvsem kako to urediti, gre potem že za vmešavanje, ne pa za reševanje," je povzel Bagola.

Ali država torej ima pravico, da s postopki, za katere ni dokazano, da so učinkoviti, posega tako v svobodno izbiro nakupa posameznikov, kot v posel podjetij, korporacij? Dušan Olaj meni, da znamo sami presojati, kaj je dobro za nas in kaj ne.

Coca cola, Pepsi in podobne pijače v enakih pločevinkah, bi jih bil enak užitek piti?
Coca cola, Pepsi in podobne pijače v enakih pločevinkah, bi jih bil enak užitek piti? FOTO: Profimedia

"To so neživljenjski predpisi, a nas je tako naša država, kot tudi Evropa, z njimi že tolikokrat presenetila, da ne bi bilo nič čudnega, če bi posegli tudi na to področje," je Olaj odgovoril na naše vprašanje ali se nam bliža obdobje, ko ne bo več blagovnih znamk, kot jih poznamo danes. A meni, da regulacija ne bi imela takega učinka, kot so si ga zamislile države.

"To, kar nas dela svobodne ljudi, je, da imamo pravico do izbire. Zato morajo biti razlogi, da država poseže v tržni segment, zelo močni in tehtni, saj s tem vplivajo na pravico izbire in s tem na 'razpoloženje' velikega števila ljudi," je zaključil Bagola.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (17)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

ni_mi_vse_eno
07. 04. 2018 22.08
+3
Mnogi mislite, da ima država neko moč nad korporacijami, pa to ne drži. V svetu so vse države zadolžene, korporacije pa upravljajo z "nagradami politikom", ki delajo v prid korporacijam. Zato pride do upora ljudstva, ker država ne deluje v prid ljudem, ampak zažira ljudi z davki in kopiči vedno večje dolgove iz korporacij na pleča ljudstva (dolg bank - bančna luknja - se je prelil v proračun), medtem ko so nagradili prvega odgovornega z miljon evri nagrade (Kramar). Največji vpliv pa ima korporacija, ki nam raji in državi ustvarja potiskane papirčke iz nič za dolg in obresti na obresti. (Uči se: Corporatism Explained). Glej: The Biggest Scam In The History Of Mankind - Hidden Secrets of Money 4 - tudi s slovenskim podnapisi.
Homer.Simpson
07. 04. 2018 15.08
-1
Moja najljubša blagovna znamka je že 40 let Mar_b_ro.
JohnyCash
07. 04. 2018 14.32
+5
Pa ja crkne polovica ekonomije če se to zgodi, ker danes vse sloni na marketingu in reklamiranju, povsod reklame, reklame, reklame. Od računalniških aplikacij, TV, radijo, pa do okenc na pošti in na ročki za točenje goriva. Edina pozitivna stvar tega prekomernega oglaševanja je, da imamo potrošniki kakšno stvar zastonj, ker se le ta financira z reklamiranjem. Prej ko bomo ukinili to "metanje denarja čez okno", bolje bo.
KungFuPanda
07. 04. 2018 18.37
+5
Nobena stvar ni zastonj. Če se stvar financira z reklamiranjem, jo torej plača potrošnik z nakupom izdelka.
Zmaga Ukrajini.......
07. 04. 2018 14.20
+5
deltex ...., to je sicer zelo demokratično stališče, s katerim se lahko do določene mere celo strinjam, pa vendar bi morala po mojem mnenju država zaščititi tudi »neosveščene« potrošnike oz. tiste, ki gledajo le na ceno. Ko grem v trgovino, večinoma kupujem izdelke, ki jih poznam (verjetno tako kot večina ljudi), kljub temu pa občasno kupim tudi izdelke, o katerih moram prebrati deklaracije (kar je zamudno in še zoprno, ker so napisani s tako malimi črkami, da jih je zelo težko prebrati). Torej bi bilo ob stališču, da se mora potrošnik sam odločiti, kaj bo konzumiral, ves čas preverjati deklaracije in ugotavljati sestavo in izvor živil, kar bi bilo zame nepotrebna izguba časa. Druga stvar pa je, da so »natur« oz. eko izdelki praviloma dražji. Torej izdelki, ki so bili pridelani na ekološki način in imajo večjo hranilno vrednost, so »zdravju prijazna« živila, pa vendar precej dražja od tistih »cheap« variant živil, ki jo doma samo odpreš, vtakneš v mikrovalovko in poješ. Vendar pa mnogi potrošniki gledajo na ceno in tu je catch. Zavedati se je potrebno, da je mnogim potrošnikom višina cene ključna pri odločitvi za nakup. Tu pa smo že nevarno blizu dejstvu, da je torej zdrava hrana dosegljiva le bogatim. Ker tisti, ki so na minimalcu si preprosto ne morejo privoščiti redne nabave eko in bio, … izdelkov. Lahko pa si privoščijo dokaj poceni enormne količine »fast food« variant predelanih živil, solato iz Kitajske, ter živil s skorajda neomejenim rokom trajanja in ostalih živilskih izdelkov, ki so jih v današnjih večjih marketih polne police. Zato se ne morem strinjati s tem, da država ne bi smela regulirati trga. Kar nekaj znanih tragičnih primerov se je že zgodilo (predvsem na Kitajskem), ko so proizvajalci živil mešali v svoje izdelke tudi strupene sestavine, zato se nikakor ne morem strinjati, da imajo proizvajalci diskrecijsko pravico nad svojimi izdelki, ki jih postavijo na trg, brez vsakršne regulative. Zame je ključna »varnost« izdelka, ne pa da vsakič preverjam deklaracije in ugotavljam ali lahko tvegam ali ne. Danes je prav zaradi globalizacije, ko imajo ogromne trgovine na tisoče sorodnih izdelkov iz vseh koncev in krajev, kar postaja nepregledno in težje preverljivo, zato bi država zagotovo morala nadzirati kaj se znajde na policah. Če je z zakonom predpisana prepoved uporabe in razpečevanja trdih drog (prav zaradi njihovega učinka na zdravje ljudi), potem bi lahko strožje regulirala tudi na agroživilsko področje. Kot so nekateri spodaj že omenili, se seveda lahko vsak posameznik sam odloči ali bo zaužil strupeno snov ali ne, enako kot drogo, vendar pa je ob ustrezni regulativi niti pomotoma ne bi smel dobiti v živilski trgovini.
deltex
07. 04. 2018 13.22
+3
Države so proizvajalcem postavile že toliko predpisov, da že same več ne vedo, kaj sploh morajo nadzorovati... Ukinitev blagovnih znamk je nesmiselna. Na vsaki embalaži jasno piše, kaj izdelek vsebuje, kakšen je delež tega in onega. Če stane 2 litra neke brezalkoholne pijače 30 centov, je jasno, da je plastenka bolj naravna, kot njena vsebina... Ljudje se morajo sami odločiti, kaj bodo jedli in pili. Na kraj pameti mi ne pride, da bi kupil nekaj, kar vsebuje več kot polovico sladkorja, na primer. Naloga države je, da informira in izobrazi potrošnike o varni prehrani. In to vedno znova in znova. Najlažje je nekaj prepovedati ali zapovedati, efekta pa ni pravega. Število kadilcev v Sloveniji se po sprejemu enega najstrožjih zakonov ni bistvenu zmanjšalo, je pa močno naraslo število kadilcev konoplje, na primer. Skratka, ljudje naj imajo prosto izbiro, država pa naj ne prepoveduje, pač pa izobražuje.
Aven
07. 04. 2018 11.55
+1
Glede na človeško naravo => to ni možno doseči. Ljudje tekmujemo medsabo. To je tudi razlog kratkotrajnega življenja raznim idealiziranih družbenih sitemov.
Salamandros
07. 04. 2018 11.29
+8
To ne more narediti nobena država na svetu saj so danes še korporacije, ki izdelujejo čokoladice močnejše kot same države....
kor22
07. 04. 2018 11.10
+6
bedarija!! jaz bom sam zbrau kaj bom kupo ne država, pa če si kupim cianid da se zastrupim je to moja stvar. Pa tudi če bi blo tak bi pač po ceni ločli kaj je milka in kaj ona s-budget čokolada ko sploh nima kakava not...
Zmaga Ukrajini.......
07. 04. 2018 10.44
+7
Mislim, da zadeva ni tako preprosta, kot je opisano v prispevku. Seveda je blagovna znamka posledica velikega vložka proizvajalca in zato njegova »pravica«, vendar pa bi morala država bdeti nad vsemi izdelki, ki jih trg ponuja, še zlasti pa nad prehranskimi in kozmetičnimi izdelki. Ti imajo neposreden vpliv na zdravje ljudi, kar ima posledično izjemen vpliv tudi na zdravstveno blagajno. Seveda te en prekomerno sladek sadni jogurt ne bo ubil, vendar imajo vse te "sladkarije, transmaščobe, konzervansi in dokazano zdravju nevarni E-ji" dolgoročno zeli velik učinek na zdravje ljudi. Proizvajalci bodo vedno težili k največjemu zaslužku za kar najmanjši trud, četudi na račun zdravja ljudi. Zato mora država še kako regulirati kaj se bo znašlo na trgovskih policah. Vendar pa v tem, da bi bile vse blagovne znamke v enotnih embalažah, ne vidim rešitve. Rešitev bi bila edinole v tem, da bi država zapovedala kaj sme biti v izdelkih, česa absolutno ne sme biti, itd. Bagola ima sicer prav, ko reče, da bi morala država tudi na drugih nivojih reševati ta problem - npr. ko mladostnik popije veliko sladkih pijač, nato pa poležava doma na kavču. Tudi tu bi lahko država več naredila, npr. več gibanja na svežem zraku v šolah, namesto doslednega sledenja učnim programom in siljenja učencev, da čedalje več sedijo. Vendar pa je nekje treba začeti, kajne. Zato bi bil npr. prvi korak lahko regulacija prehranskih in kozmetičnih izdelkov. Kot rečeno, bi si s tem država sama sebi naredila veliko uslugo, saj bi bilo zagotovo manj kroničnih bolezni. Prehrana je namreč ključnega pomena za zdravje ljudi. Poleg tega pa bi bilo pri vseh, tudi neprehranskih proizvajalcih potrebno preveriti tudi vpliv njihove dejavnosti na okolje. Tudi tu bi bilo dobro, da bi se država obnašala bolj skrbno do okolja. Danes namreč skorajda ni izdelka, ki ne bi vseboval vsaj nekaj plastike. Kaj smo naredili na tem področju in kaj bomo z vsemi temi smetmi? Ne vidim nobenega učinkovitega ukrepa, ki bi ga na tem področju uvedla naša država.
deltex
07. 04. 2018 13.23
-1
Hja, in vendarle se življenjska doba podaljšuje....
tedoVV2HCmedo
07. 04. 2018 10.41
+5
Ne pišite... pardon, ne kopirajte takšnih člankov. To se ne bo nikoli zgodilo.
proofreader
07. 04. 2018 10.35
+5
V Jugoslaviji je to lepo delovalo. Vsi smo imeli službe, izbirali kam gremo na dopust v sindikalne domove, bili veseli in brez stresa. Potem pa je prišel kapitalizem, brezposelnost, stres, kriminal.
tedoVV2HCmedo
07. 04. 2018 10.45
-1
Zahvali se Janši, on je naredil to bedo, da lahko politiki delajo veliko kriminala brez da bi bili obsojeni, saj politiki zaposlujejo vse sodnike.
Aven
07. 04. 2018 11.52
+6
Jaz se pa Jugoslavije ne spominjam v takem sijaju. V bistvu nam je precej manjkalo v primerjavi z državami na vzhodu. Sicer ne bom šel v budizem in trdil, da če si ne želiš potem tudi ne rabiš - ker potem nebi bilo časovne razlike.
Aven
07. 04. 2018 11.52
+3
OK - materialne stvari na zahodu in drugačen sistem na vzhodu.
deltex
07. 04. 2018 13.03
Jaz se sicer Jugoslavije ne spominjam prav dobro, razen po tem, da sem kot otrok dvakrat letno dobil iz Avstrije tablico milke...ali je bilo v njej preveč maščobe in sladkorja, se ni nihče obremenjeval...