Iskanje rešitev za pozebe: bodo med njimi tudi protipozebne sveče?

Ministrstvo intenzivno išče rešitve, ki bi lahko ublažile posledice te naravne nesreče, so danes sporočili. Med prvimi naj bi bila priprava interventnega zakona, med drugimi oblikami pomoči pa se omenjajo odpis plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter pregled možnosti odprave ali zmanjšanja določenih administrativnih zadev.

Sicer pa na ministrstvu znova izpostavljajo nujnost prilagajanja na podnebne spremembe. Treba bo poiskati rešitve za prihodnost v teh panogah ter večjo pozornost usmeriti v tehnološke rešitve v sadjarstvu, agrotehnične ukrepe, zavarovanja, protitočne mreže, namakalne sisteme in oroševanje ter vzpostavitev t. i. vzajemnega sklada, so nanizali po poročanju STA.

Sistemi oroševanja so se v zadnjem obdobju izkazali za učinkovit ukrep. Ministrstvo sofinancira te investicije, in sicer v višini od 50 do 90 odstotkov. Težava tega ukrepa pa sta po navedbah ministrstva velika raba vodnih virov in dostop do virov. Sistem namreč potrebuje veliko vode, zato bo po njihovih navedbah v prihodnje potrebna koordinacija z okoljskim ministrstvom glede rabe vodnih virov.

V okviru podukrepa podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva ministrstvo podpira naložbe kmetijskih gospodarstev v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov. Med upravičene naložbe med drugimi spadajo tudi naložbe, namenjene prilagoditvi kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe, kot na primer nakup in postavitev mrež proti toči, naložbe v zaščitene prostore (rastlinjake) s pripadajočo opremo, naložbe v namakalno infrastrukturo za namakalne sisteme na kmetijskih gospodarstvih in nakup namakalne opreme ter nakup opreme za protislansko zaščito.

V okviru tega podukrepa so do lani izvedli šest javnih razpisov, ki so se nanašali tudi na ureditev individualnih namakalnih sistemov na kmetijskih gospodarstvih ter nakupu namakalne opreme oziroma opreme za protislansko zaščito. Do konca leta 2020 so za ta namen odobrili 65 vlog v skupni višini 4,5 milijona evrov.

V letu 2020 so izvedli javni razpis, ki se je nanašal na prilagoditev kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe. Razpisali so 10 milijonov evrov in prejeli 156 vlog v skupni višini 21,6 milijona evrov. "V prvi polovici letošnjega leta bomo ponovno objavili javni razpis, ki bo prav tako namenjen prilagoditvi kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe. Predvidena višina razpisanih sredstev bo znašala 20 milijonov evrov," so poudarili, še poroča STA. 

Poziv k sofinanciranju protipozebnih sveč

A številni pridelovalci potrebujejo hitre rešitve, ki ne terjajo ogromne investicije. "Medtem ko zadnje dni po vseh medijih gledamo in poslušamo prizadete sadjarje in vinogradnike, je naše podjetje po vsej Evropi razvozilo več kot 500 palet protipozebnih sveč," pravi David Jurkovič iz Svečarstva Jurkovič. 

"V Švici in Franciji ob bližajoči se pozebi razglasijo "posebne razmere" in pri rokovanju z zaščitnimi sredstvi pomagajo gasilci, prostovoljci in civilna združenja. Večinoma vsako leto rešijo vsaj pretežni del pridelkov," poudarja. 

"Pred leti nam je bilo na pristojnem ministrstvu povedano, da se lahko subvencionira le "oroševanje" kot osnovno sredstvo, nakup protipozebnih sveč pa ne, ker predstavljajo "obratna sredstva", in vendar to vsaj v Avstriji, Franciji ter Južni Tirolski, od koder je glavnina naših kupcev, to nekako speljejo," še dodaja. Sveče so sicer še posebej priljubljene med francoskimi vinogradniki, avstrijskimi pridelovalci marelic, nemškimi pridelovalci jabolk in južnotirolskimi sadjarji, saj so priročne za uporabo. 

Jurkovič je pobudo o subvencioniranju naslovil tudi na kmetijsko ministrstvo. Minister Jože Podgoršek je v odgovoru zapisal, da bodo pobudo preučili, da pa je "po trenutni zakonodaji pred časom posredovani odgovor še vedno točen".

Uporaba sveč je ena od metod dviga temperature v primeru grožnje pozebe v trajnih nasadih. V brezvetrnem vremenu je možno dvigniti temperaturo ozračja v nasadih za nekaj stopinj – po navadi stopinjo ali dve, kar pa že morda pripomore k blažjemu pozebnemu učinku, če temperature le niso prenizke, pa je v odgovoru na pobudo ocenil dr. Matej Stopar, koordinator JS v sadjarstvu. 

Kot pravi, se mnogi pridelovalci odločajo za kurjenje različnih drugih snovi v nasadih (slama, drva …) ker je to cenejše od sveč, a tudi bolj vprašljivo z vidika varovanja okolja, predvsem zaradi obilice sproščenega dima. Tudi on je poudaril, da iščejo različne načine, kako pomagati pridelovalcem.