Švarc Pipanova omenila napoved tihe stavke: Med sodniki in tožilci vre

Kot je v pogovoru za portal Siol opozorila ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, so plače sodnikov in državnih tožilcev zaradi večletnega neusklajevanja v realnem smislu celo nazadovale, medtem ko se je drugje v javnem sektorju to usklajevanje vendarle izvajalo. "Toda sodniki, tožilci in državni odvetniki so bili ves čas tiho, medtem ko so drugi sindikati občasno stavkali, protestirali, zahtevali parcialne prilagoditve in jih nekateri tudi dosegli. Pravosodje je bilo ves čas tiho, ker se sodniki in tožilci zavedajo, da imajo posebno poslanstvo in da morajo skrbeti za ugled sodstva in pravosodja kot celote," je dejala.

Sicer se po njenih besedah zavedajo, da je stavka res tisto skrajno sredstvo, a "z nekaterih sodišč že sporočajo, da bodo začeli tiho, belo stavko". "To pomeni, da bodo počasi zmanjševali obseg dela v smislu razpisovanja glavnih obravnav. Slišali smo ideje, tudi od sodnega sveta, da bi sodniki eventualno prešli nekako na ritem, kot ga imajo v času sodnih počitnic, torej da bi obravnavali samo nujne zadeve," je pojasnila.

Ministrica sicer upa, da se to ne bo zgodilo, "kajti pravosodni sistem mora delovati čim bolj učinkovito, sploh glede na zaostanke na nekaterih področjih". Ker trenutni plačni položaj sodnikov in tožilcev ni ustrezen, ga tudi prioritetno obravnavajo, "javnost vendarle ni posebej naklonjena sodniškim zahtevam po višjih plačah". "Tukaj gre zagotovo tudi za nerazumevanje poklica, za nerazumevanje trenutnega plačnega stanja in pa tudi pomena, ki ga ima ustrezen plačni položaj za varovanje ključnega načela sodstva, to je neodvisnosti. Enako velja za tožilce," je dejala.

Zatrdila je, da so s sodniki in tožilci sicer že zelo blizu dogovora, a vsebine ni razkrivala. "Je pa za zdaj predvideno, to pa lahko povem, da bi se za sodnike in tožilce plačna reforma uveljavila že z letom 2024. Do leta 2027, ko naj bi reforma začela veljati za preostale funkcionarje, glede na res skrb vzbujajoč položaj v sodstvu in tožilstvu ne moremo čakati," je dejala.

Po njenih besedah so sicer v pravosodnem sistemu pri nas "problematična ozka grla" upravno sodstvo, kazenski postopki, družinski postopki, pa tudi postopki pred ustavnim sodiščem, zato so se primarno lotili teh akutnih težav oziroma "gašenja požarov". "V primerjavi s prejšnjimi obdobji so se namreč na teh področjih začeli občutno nabirati in povečevati zaostanki. Postopki tečejo počasneje, sodišča slabše obvladujejo pripad kot v prejšnjih letih," je pojasnila.

Kot splošno rastočo sistemsko težavo je izpostavila tudi kadrovsko stanje v sodstvu. Poleg drugih razlogov pa so po njenem mnenju očiten razlog za nezanimanje za sodniški oz. tožilski poklic "seveda plače".

Ministrica načrtuje, da bi do konca leta v zakonodajni postopek skupaj s širšo sistemsko prenovo sodniške zakonodaje vložili predlog uvedbe enovitega sodnika. Stališče glede slednjega se je v zadnjih letih poenotilo in ga zdaj podpira velika večina sodnikov in sodstva, je dejala.

Z delom v koaliciji in vladi je zadovoljna, saj ji, kot je ocenila, "uspeva zelo konstruktivno sodelovati z drugimi resorji in s predsednikom vlade, tudi s koalicijskimi poslanci". Glede razmer v stranki SD pa meni, da je ključno, da se morajo predvsem naučiti in dogovoriti, kje, kako in na kakšen način bodo znali kdaj reči tudi ne, kadar bo prihajalo do predlogov, ki so v nasprotju s socialdemokratskimi vrednotami in programom stranke. Sama sicer nima ambicij, da bi postala predsednica SD.