Vlada potrdila predlog o povrnitvi 1,7 milijona evrov že izplačanih covidnih glob

"Vlada je potrdila besedilo predloga Zakona o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi z določenimi prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni covid-19," je po seji vlade sporočila pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan. V obravnavo ga pošiljajo po rednem postopku, predvidevajo pa, da bo do sprejetja trajalo do tri mesece. Zato tudi ne more napovedati, kdaj bi se izplačila začela vračati.

Gre za tiste prekrškovne postopke, ki niso imeli ustavnoskladne pravne podlage in ne bi smeli biti uvedeni. Ne zajema pa sekundarne prekrškovne postopke.

Dejala je, da vlada s tem izpolnjuje eno ključnih koalicijskih zavez za ustavitev tistih prekrškovnih postopkov iz obdobja epidemije covida-19, ki so bili v mandatu prejšnje vlade uvedeni na neustavnih pravnih podlagah. "Povrnili bomo tudi globe, ki so bile plačane oz. izterjane v teh postopkih. Predvidena je tudi sanacija pravnih posledic v zakonu zajetih prekrškov – avtomatični izbris podatkov iz prekrškovnih evidenc," je dejala in pojasnila, da s tem ustavljajo tiste prekrškovne postopke iz obdobja covida-19, ki so bili v neskladju z ustavo. Prav tako tudi globe.

V analiziranem obdobju je bilo na izkazano neustavnih pravnih podlagah uvedenih nekaj več kot 62.000 prekrškovnih postopkov. Skupni znesek izrečenih glob pa v teh postopkih znaša 5.754.540,63 evra, je povedala ministrica. Nekoliko več kot 1,7 milijona evrov je že bilo izplačanih, za skoraj štiri milijone evrov glob pa je še v postopku.

"Nismo edina država, ki na tak način vračamo globe. Podobno povračila urejajo v Avstraliji in Španiji," je pojasnila in dodala, da sicer priznavajo, da je bila pretekla oblast ob uvajanju ukrepov soočena z izrednimi razmerami, k hitremu ukrepanju pa je prispevala tudi časovna komponenta, ki je terjala hitro sprejemanje ukrepov. "Vendar pa mora biti takšno sprejemanje ukrepov še vedno v skladu z ustavo," je opozorila.

"Predlagani zakon je v skladu s koalicijsko pogodbo eden od pomembnih korakov pri ponovni krepitvi zaupanja v pravno državo kot eno temeljnih ustavnih načel," je še dodala.

Pravosodna ministrica je že novembra napovedala, da bo vlada zakonsko uredila podlago za vrnitev vseh plačanih glob, stroškov prekrškovnih postopkov in postopkov prisilne izterjave v zvezi s tistimi postopki, ki so bili v času epidemije uvedeni na temelju nezakonitih ali neustavnih pravnih podlag. Posamezniki bodo avtomatično dobili izračun, ki mu bodo lahko tudi ugovarjali. Finančna sredstva za vračila se bodo v celoti zagotovila iz proračuna, so še dejali takrat.

150 milijonov za športno infrastrukturo

Na novinarski konferenci pa je spregovoril tudi minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, ki je povedal, da je vlada potrdila letni načrt za financiranje in sofinanciranje investicij v športno infrastrukturo. "Gre se za razvoj športa, športnih panog in športne infrastrukture, ki je ponekod že precej dotrajana," je dejal.

Dodal je, da bo ministrstvo letos objavilo javni razpis za izbor predlogov za sofinanciranje investicij v višini skoraj 10,9 milijona evrov. Sofinanciranje investicij v športno infrastrukturo za leto 2023 pa bo razdeljeno v dva sklopa: investicije v večnamenske športne dvorane (do osem milijonov evrov) in investicije za posodobitve ali vzpostavitve novih zunanjih športnih površin (do skoraj 2,9 milijona evrov).

"Z investicijami bomo podprli med 90 in 100 projektov po celotni Sloveniji," je napovedal, ob tem pa poudaril, da morajo imeti prednost vadbeni športni objekti in športne površine v dvorani, ki bodo brezplačno dostopni vsem.

Pomembna novost pa je tudi, da vlada državnemu zboru predlaga novelo Zakona o Bloudkovih priznanjih. Ta predvideva, da bodo vsi prejemniki olimpijskih medalj samodejno upravičeni do prejema Bloudkove nagrade za vrhunski mednarodni športni dosežek. "Državnemu zboru pa bomo predlagali tudi novelo Zakona o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa."

Dotaknil pa se je tudi Kolesarske dirke po Sloveniji. Vlada bo namreč na podlagi letošnjega letnega programa športa Kolesarski zvezi Slovenije s 400.000 evri sofinancirala del stroškov organizacije 29. kolesarske dirke po Sloveniji, ki se bo odvijala v drugi polovici junija.

Ob tem pa so sprejeli tudi novelo Zakona o spodbujanju investicij, ki ohranja možnost, da ministrstvo za neposredno tujo naložbo, ki vpliva na javni red in varnost v Sloveniji, določi pogoje za izvedbo ali pa jo v skrajnem primeru tudi prepove.