SV leta 2035: teritorialna poveljstva, samovozne havbice, protiletalski sistem, 8000 vojakov

Vojaški strokovnjaki in tudi uradniki na Morsu so že večkrat izpostavili, da vojska potrebuje novo opremo, da bi lažje sodelovala in izpolnjevala zahteve v zavezništvih. Tako so ponovili zahteve, ki jih ima vojska že dvajset let – dve srednji bataljonski skupini, dodali pa so novost: "Ključni projekti modernizacije Slovenske vojske bodo nabava bojnih kolesnih vozil, samovoznih havbic, sistema zračne obrambe kratkega do srednjega dosega in večnamenskih helikopterjev." Medtem ko smo o helikopterjih in oklepnikih že večkrat poročali, je zdaj bolj izpostavljeno dejstvo, da Slovenija potrebuje samovozne havbice in lasten sistem za protiletalsko obrambo. Havbic Slovenska vojska ni nikoli imela (če odštejemo staro jugoslovansko orožje), protiletalski sistem pa je že bil kupljen, in sicer Roland II, a je nato počasi propadel, ta ni več v uporabi. Danes zračni prostor nad 3.500 metrov branijo naši zavezniki – Italijani in Madžari.

Srednja bataljonska bojna skupina do leta 2027

Glede zmogljivosti Slovenske vojske ni sprememb, te bodo temeljile na srednji pehoti z zmožnostjo oblikovati namensko enoto brigadne ravni. Obljube o sestavljanju srednje bataljonske skupine so dolge že vsaj 15 let, a SV zaradi primanjkljaja denarja in osebja ni bila sposobna oblikovati ene same bataljonske skupine. En bataljon bi tako sestavljalo približno 1.000 ljudi, dve skupini 2.000, kar pa je skoraj polovica današnjih operativnih zmogljivosti Slovenske vojske.

Neuradno je vojska že nekaj let želela havbice, a so zdaj tudi uradno zapisali: "Zmogljivosti artilerijske podpore bodo namenjene podpori enot do ravni brigade na ozemlju Republike Slovenije in zagotovitvi ustreznih zmogljivosti za srednjo bataljonsko bojno skupino. Zmogljivosti bodo temeljile na samovoznih artilerijskih sistemih z digitaliziranimi in mrežno povezanimi sistemi za upravljanje ognja ter delovanje na večjih razdaljah." O katerem orožju je govora, še ni jasno, zapisali so, da bodo izbrali preizkušeno in utečeno orožje, ki ne bo prineslo presenečenj. Takšen sistem, ki bi omogočal vso povezljivost in uporabo na bojišču v sodelovanju z zavezniki, je nemška samovozna havbica PzH 2000.

Nov protiletalski sistem, mogoče transportno letalo

Vojska gre ponovno v nakup protiletalskega sistema, potem ko so v skladišča za vedno spravili sistem Roland II. Kot pravijo, bodo zmogljivosti zračne obrambe temeljile na sodobnih premičnih sistemih kratkega do srednjega dosega. "Sposobne bodo zagotavljati neposredno in posredno zaščito sil Slovenske vojske ter ključne infrastrukture." Novih radarskih sistemom vojska ne namerava kupiti.

Kar se tiče letalskih enot SV, večjih sprememb ne bo. Slovenska vojska bo zmanjševala število tipov letalnikov, veliko odgovornosti bodo premestili na Nato. SV tako računa, da bodo obrambo zračnega prostora še vedno vodili zavezniki – Italija in Madžarska. Vojska bi rada bila za prevoz vojakov kar se da neodvisna, prizadevali si bodo za nakup transportnega letala do srednjega dosega, ki bi omogočal, da bi lahko sami prevažali vojake in nekaj opreme. Kot je govora med odločevalci, sta v ospredju dve letali, ki bi to omogočali, in sicer C-130 hercules in Airbusov A400M atlas, a glede na to, da je za to potrebno dodatno financiranje, je to najverjetneje stvar desetletnega razvoja.

SV v kibernetsko vojskovanje

Ena od nalog, v katero je SV vlagala premalo časa in denarja je bilo kibernetsko vojskovanje, zdaj so se odločili, da bodo temu posvetili več energije. Zapisali so, da bo "Slovenska vojska vzpostavila kibernetske obrambne zmogljivosti, ki bodo v realnem času sposobne zaznavati, preprečevati in se odzivati na kibernetske varnostne incidente. Temeljile bodo na celovitem pristopu, ki bo zagotavljal varne komunikacijske poti in zaščito vojaških informacijskih sistemov." Vse to naj bi počeli v sodelovanju z zavezniki tako v zvezi Nato kot EU.

Vadbišče Postojna ostaja

V SV bodo razvijali in dopolnjevali različna vadbišča, so pa zapisali, da bo "osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna ključna zmogljivost za usposabljanje poveljstev in enot Slovenske vojske ter skupno usposabljanje in vaje s partnerji in zavezniki". Kako se bo to reševali z lokalnimi prebivalci, ni jasno, saj ti že nekaj let vojske tam ne želijo več. Maja tako predstavniki obrambnega ministrstva in postojnske občine ter civilnih iniciativ na seji odbora za obrambo niso zbližali stališč glede delovanja in obsega osrednjega vadišča Slovenske vojske na Počku.

Vzporedno s tem, ko bo Slovenska vojska dobivala opremo, bo tudi posodabljala infrastrukturo, od vojašnic do skladišč. A vsa skladišča in oprema so brez ljudi nepotrebni, vojska tako potrebuje vojake: "Na temelju vojaškostrokovnih ocen, izpolnjevanja zakonskih nalog in zavez ter potreb učinkovitega odzivanja, upoštevajoč prihodnje negotovo varnostno okolje, znaša ciljni obseg Slovenske vojske (do leta 2035) 8000 pripadnikov stalne sestave in 2000 pripadnikov pogodbene rezervne sestave." Vojska se zaveda, da bo to zelo težka naloga, in so si do leta 2025 zadali dva mejnika, in sicer 7.000 profesionalnih vojakov in 1.000 rezervistov, do leta 2030 pa bi številki bili 7.500 in 1.500. Kako bo to vojski uspelo, ni jasno, saj je že v prejšnji beli knjigi bila podobna številka, ki pa se je vsako leto bolj odmikala.

Slovenska vojska uvaja teritorialno obrambo?

Prenovljen bo tudi koncept pogodbene rezervne sestave, ki se bo v prihodnosti razdelila na manevrski in teritorialni del. Manevrski del pogodbene rezervne sestave bo izvajal ves nabor nalog Slovenske vojske in dopolnjeval zmogljivosti njenih enot, izpopolnjenih s stalno sestavo, vključno s sodelovanjem v mednarodnih operacijah in misijah ter kolektivni obrambi. Vojska bo tako morala prilagoditi usposabljanja, da bo lahko manevrski del enot dejansko izvrševal redne naloge Slovenske vojske. Pripadniki tega dela bodo imeli poseben status, dodatno varovane pravice iz dela med daljšo odostnostjo, ko bodo opravljali vojaško službo. Manevrski del bo lahko napoten tudi v tujino.

Teritorialni del bo precej podoben današnjemu sistemu, kjer bodo pripadniki imeli nekajtedenska letna izobraževanja, vpoklicani pa bi bili zgolj po potrebi in bi delovali izključno na ozemlju Slovenije. Če ti ukrepi ne bi prinesli več pripadnikov stalni sestavi Slovenske vojske, bela knjiga dopušča, da bi se uvedlo služenje vojaškega roka.

Na taktični ravni bodo vzpostavljena poveljstva in enote, ki bodo predstavljala manevrski del in deloma podporni del Slovenske vojske, ter vojaška teritorialna poveljstva. Vojaška teritorialna poveljstva bodo s teritorialnimi enotami dopolnjevala manevrski del Slovenske vojske, usposabljala teritorialni del pogodbene rezervne sestave, izvajala civilno-vojaško sodelovanje in druge naloge, ki bi jih opravljala tudi stalna sestava. Te enote, predvsem poveljniški del, bi bile izpopolnjene s stalnimi pripadniki Slovenske vojske.

Enote Slovenske vojske, namenjene za bojevanje, bojno podporo, zagotovitev delovanja in podporo poveljevanja, bodo vsebovale stalno sestavo in manevrsko pogodbeno rezervno sestavo ter bodo organizirane kot bataljoni ali polki. Vojaška teritorialna poveljstva bodo izpopolnjena s stalno sestavo in teritorialno pogodbeno rezervno sestavo ter bodo polkovne in brigadne ravni.

Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije polaga upe v finančne vire, tako pravijo, da bi se obrambni proračun "moral postopno dvigovati vsaj do 1,5 % BDP leta 2024. Med letoma 2024 in 2035 se bo delež BDP za obrambo znotraj širših fiskalnih okvirov približeval 2 % BDP." A če bo vojski dejansko uspelo obdržati pripadnike je še vedno pod vprašajem, saj vsako leto iz nje odide za četo pripadnikov. Načelnica Alenka Ermenc je tako pred časom dejala, da bodo ukrepi, ki se pripravljajo, zagotovili izboljšanje statusa pripadnikov in obenem večjo konkurenčnost vojaškega poklica, da bi tako zagotovili večji interes zanj.

Povečanje proračuna Slovenske vojske 

Med pomembnejšimi vlaganji v SV v prihodnjih dveh letih je nabava Toyotinih terenskih vozil 4x4, temu bo v teh dveh letih namenjenih skupno 14 milijonov evrov. Dokup uniform in osebne opreme bo vojsko v dveh letih stal 18,4 milijona evrov, dokup streliva 20 milijonov evrov, dokup pehotne oborožitve pa 10 milijonov evrov. Plačati bo treba tudi šest milijonov evrov davka na dodano vrednost za oklepna vozila Oshkosh. Načrtujejo tudi prenovo pristajalne steze v Cerkljah ob Krki, izgradnjo strelišča Apače in nadgradnjo helikopterjev.

Finančna načrta ministrstva za obrambo se v prihodnjih letih nominalno povečujeta. Za leto 2020 tako znaša 545,85 milijona evrov, od tega je za SV predvidenih 428, za upravo za zaščito in reševanje pa 51 milijonov evrov. Še 63 milijonov evrov je namenjenih upravnemu delu ministrstva, manjši delež pa inšpektoratoma za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Za leto 2021 predlog finančnega načrta obrambnemu resorju namenja dobrih 561 milijonov evrov, kar je nominalno sicer več, po deležu BDP pa manj kot leta 2020. Poleg tega je v tem finančnem načrtu predvideno znižanje sredstev za upravo za zaščito in reševanje. Minister v odstopu Karl Erjavec s tem ni bil zadovoljen, je pa pričakoval, da trenutno načrtovani razrez ne bo tudi dokončen in da bodo v prihodnje skušali doseči, da sredstev ne bi zniževali. Ravno financiranje vojske bo ključno za izpolnitev zahtev in želja v beli knjigi. V kolikor se bo ta trend nadaljeval, bo želja Morsa obsojena na propad, slovenski varnostni sistem pa se bo soočal z dodatnimi težavami, saj se poleg odhoda vojakov vojska srečuje s staranjem opreme.