Šušteršiča še vedno mika finančno ministrstvo

Finančni minister v odstopu Janez Šušteršič upa, da bo politika kmalu našla rešitev za nastale razmere in bo oblikovana vlada s trdnim mandatom za reforme in ukrepanje. Sam je pripravljen še naprej voditi finančno ministrstvo, a ne za vsako ceno.

Ocenjuje, da je treba narediti še veliko stvari, s katerimi bi se rad ukvarjal tudi sam, če bo za to možnost. Želi si namreč trdne podpore v parlamentu.

Pričakuje, da se bo parlament že prihodnji teden seznanil z njegovim odstopom, s tem pa bo premier Janez Janša dobil možnost, da za vodenje finančnega ministrstva pooblasti nekoga drugega. "V tem vmesnem času se bomo trudili, da delo ne bo povsem zastalo in bo novi finančni minister lahko takoj nadaljeval delo," je dejal.

Na vprašanje, kaj meni o tem, da bi vodenje finančnega ministrstva prevzel Janša, je odvrnil, da bo imel zelo zahtevno delo.

Šušteršič je sicer stranki DL, katere član je, svetoval, da bi oba strankina ministra v vladi odstopila pred marčno sejo državnega zbora, vendar pa je bilo večinsko mnenje v stranki drugačno, zato sta ga skupaj z ministrom za pravosodje in javno upravo Senkom Pličaničem tudi sprejela in odstopila v četrtek.

Prihajata še davka na sladke pijače in loterijske srečke

Še pred odhodom pa je Šušteršič pripravil predlog zakona o davku na sladke pijače. V razpravo ga bo poslal prihodnji teden, napoveduje pa še poseben davek na loterijske srečke. Sicer je najpomembnejša naloga ministrstva nadaljevanje dejavnosti pri ustanavljanju slabe banke.

Dejavnosti za ustanovitev slabe banke bi morale biti zaključene v treh mesecih, nato pa bi lahko stekli postopki za čiščenje bilanc. Ministrstvo je vladi že posredovalo predloge imen za neizvršne direktorje slabe banke, vsi trije predlagani pa prihajajo iz tujine, a imen ni želel omenjati.

Glede predlogov imen za nadzornike v holdingu državnih podjetij pa je dejal, da ne gre za najboljšo izbiro. Po njegovih besedah nekateri sicer imajo dobre reference, a želi si bistveno kakovostnejši nabor.

Luknjo zaradi nespremenjenega DDV bodo zapolnili z novimi davki

Pojasnil je, da je v proračunu za letošnje leto treba zagotoviti še okoli 60 milijonov evrov prihodkov, ki so izpadli s tem, ko je bil zavrnjen predlog povišanja stopnje DDV za določeno blago in storitve. Deloma naj bi to luknjo pokrili s poviševanjem trošarin na pogonsko gorivo, del pa z uvedbo davka na sladke pijače. Oba ukrepa naj bi prinesla po 20 milijonov evrov. Prav toliko pa naj bi prinesel še davek na loterijske srečke, ki naj bi jih obdavčili z deset odstotki.

Na ministrstvu ne razmišljajo več o zvišanju trošarin na električno energijo, napovedal pa je tudi sestanek z gospodarstvom na temo obremenitev zaradi dviga cen elektrike.

Ustavitev zadolževanja največji uspeh

Šušteršič je sicer kot enega od svojih največjih uspehov v svojem enoletnem službovanju izpostavil obrat na področju javnofinančnega primanjkljaja in zaustavitev trenda zadolževanja.

Po trenutnih ocenah ministrstva naj bi proračunski primanjkljaj lani dosegel 3,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), javnofinančni primanjkljaj naj bi znašal 3,2 odstotka BDP, po evropski metodologiji ESA 95 pa štiri odstotke BDP. To je po njegovih besedah tisto, kar se je od Slovenije tudi pričakovalo.

Likvidnost proračuna je po Šušteršičevih navedbah brez težav zagotovljena do junija, ko zapade večji obrok starega posojila. Do takrat pa bo treba najti rešitve.

Pri tem sicer niso vključena sredstva za dodatne dokapitalizacije bank. Šušteršič težav zaradi tega ne vidi, saj naj bi do njih prišlo ob ali kmalu po prenosu slabih terjatev na slabo banko, torej enkrat sredi leta.

Donos do dospetja na slovenske državne obveznice se je sicer zvišal, a ne dramatično, je dejal in ocenil, da se še vedno nahaja v območju, ko bi bila izdaja obveznice možna. Slovenija sicer letos potrebuje okoli tri milijarde novega zadolževanja.

Izdaja obveznice se mu tako zdi mogoča, vendar pa je treba najti odgovore na vprašanja vlagateljev glede prihodnjih razmer v državi. Na ministrstvu so sicer že imeli pripravljen nastop na trgu, a so ga v luči trenutnih razmer zamrznili.

Vlada mora sicer sprejeti še program financiranja proračuna, ki je podlaga za zadolževanje. Tega prejšnji teden ni storila iz tehničnih razlogov, saj so v program dodali še sklep, da je pred vsako izdajo obveznic potrebno njeno soglasje.