Poleg tega pa naj bi nekdanji državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo moral plačati še pet milijonov tolarjev denarne kazni.
Kot je znano, je bil Šuštar 9. decembra 2003 že spoznan za krivega za dve očitani kaznivi dejanji, povezani z jemanjem podkupnine (prvo v povezavi s podjetjem Selda Pack, drugo s podjetjem Stilles). Prisodili so mu dve leti in štiri mesece zaporne kazni, sedem milijonov tolarjev denarne kazni ter dve leti prepovedi opravljanja poklica, povezanega z upravljanjem s proračunskimi sredstvi. Stanislav Droljc je bil tedaj zaradi pomoči pri jemanju podkupnine obsojen na dve leti zapora, Šobi in Šuštarjevi ženi Rozani Šuštar pa je sodišče izreklo denarno kazen v višini treh milijonov tolarjev. Na sodbo so se pritožili tako zagovorniki kot tudi tožilstvo.
Afera Šuštar je postala razvpita po 6. novembru 2000, ko je bila takratnemu državnemu sekretarju na ministrstvu za gospodarske zadeve Šuštarju odvzeta prostost zaradi suma storitve kaznivega dejanja podkupnine. Sojenje Šuštarju in še trem obtoženim, Droljcu, Šobi in Rozani Šuštar, se je najprej začelo na ljubljanskem okrožnem sodišču, v katerem je bil Šuštar obsojen na tri leta zapora, sedem milijonov tolarjev denarne kazni in dveletno prepoved opravljanja poklica, povezanega z upravljanjem s proračunskimi sredstvi. Višje sodišče je julija 2002 obsodbo razveljavilo, primer pa je bil dodeljen ljubljanskemu okrajnemu sodišču, kjer se je sojenje začelo 7. maja 2003.