Interpol je danes sodišču sporočil, da se Boris Šuštar nahaja v Ontariu v Kanadi. Kljub temu da je Interpol izsledil Šuštarja, ga kanadske oblasti niso priprle in je še vedno na svobodi. Med Kanado in Slovenijo namreč ni dvostranske pogodbe o izročanju, Kanada pa tudi ni podpisnica Evropske konvencije o izročitvi iz leta 1957. Vendar pa ne glede na to obstaja možnost za izročitev, so povedali na ministrstvu za pravosodje. Podlaga za izročanje je zato notranje pravo obeh držav, so še dejali na pravosodnem ministrstvu.
Če teče zoper nekoga, ki se nahaja v Kanadi, v Sloveniji kazenski postopek ali če ga je sodišče že obsodilo, lahko minister za pravosodje vloži prošnjo za njegovo izročitev, skladno s 534. členom zakona o kazenskem postopku, na podlagi dokumentacije pristojnega sodišča. Ministrstvo za pravosodje prošnjo za izročitev posreduje pristojnemu organu v Kanadi takoj, ko in če jo prejme od slovenskega sodišča. Prošnja se pošlje po diplomatski poti in se ji priloži ustrezne listine. O izročitvi odločajo pristojni organi zaprošene države skladno z njeno notranjo zakonodajo.
Maratonsko sojenje
Sojenje zoper 45-letnega nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo Borisa Šuštarja, ki ga obtožnica bremeni zlorabe položaja, še vedno traja. Po tem ko je na glavni obravnavi v sredo sodni senat zavrnil nove dokazne predloge obrambe, so za petek pričakovali končno sodbo, saj naj bi veljalo, da če sodba ne bo izrečena, se bo opolnoči iztekla blokada premoženja Šuštarja.
Tožilka Jožica Boljte Brus je dejala, da je v četrtek vložila čistopis obtožnice, ki pa ni spremenjena v vsebinskem pogledu. Očitki so ostali isti, tako da ne gre za vsebinske spremembe, je poudarila. Šuštarju so do zdaj očitali pridobitev premoženjske koristi v neugotovljenem znesku, zdaj pa je ta znesek konkretiziran in celo zmanjšan, tako da ne gre za vsebinske spremembe obtožnice, je dejala.
Zagovorniki Šuštarja in soobtoženih so vztrajali, da je obtožnica spremenjena in zahtevali čas za pripravo obrambe. Vendar pa je senat odločil, da ni razloga za dodatno pripravo obrambe, ker ne gre za takšne spremembe, ki bi to zahtevale. Šuštarjev zagovornik Ivan Stošič je predlagal tudi zaslišanje petih novih prič, čemur pa je tožilka nasprotovala.
Tožilka zahteva za Šuštarja šest let zapora
Boljte Brusova za Šuštarja zahteva šest let zaporne kazni, za soobtoženega Drolca pa dve leti zapora. Za vse ostale soobtožene tožilka zahteva pogojno kazen pet let zapora. Šuštarjev odvetnik danes ni podal sklepnega govora, češ da ga ne more pripraviti, ker tožilka spreminja vsebino obtožnice.
Švica čaka na sporočilo Slovenije
Blokada računov v Sloveniji in tujini, na katerih naj bi imel Šuštar okrog pol milijona evrov, naj ne bi bila preklicana, če bo sodišče do polnoči, ko je rok za deblokado, izrečena obsodilna sodba. Blokada, ki je začela veljati pred tremi leti, ko je bil nekdanji državni sekretar obsojen prvič, bi se tako nadaljevala.
Kaj mu očitajo?
Tožilstvo Šuštarju očita, da naj bi kot državni sekretar med letoma 1998 in 2000 zlorabil uradni položaj ter omogočil pridobitev nepovratnih sredstev nekaterim slovenskim podjetjem. Kot predsednik komisije naj bi na javnih razpisih izbral podjetja oziroma njihove direktorje, ki so se bili pripravljeni odreči delu dodeljenih subvencij, denar pa naj bi pozneje šel v njegov žep. Pri tem naj bi sodelovalo še 11 soobotoženih, od katerih jih je po zadnjih izločitvah ostalo le še sedem.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.