Pred sodni senat ljubljanskega višjega sodišča je danes stopil suspendirani celjski sodnik Milko Škoberne, ki se je pritožil na sodbo zaradi zlorabe položaja in prejemanja podkupnine.
Škoberne je pred sodnim senatom poudaril, da gre pri sojenju na prvi stopnji za konstrukt, "saj sodišče ni bilo sposobno sproducirati normalnega sojenja". O odpravi pripora in mednarodne tiralice za nekdanjega lastnika nočnega lokala v Celju Esada Čehajića, osumljenega kaznivih dejanj, povezanih s prostitucijo in goljufijami, ni odločil sam, ampak za to pristojni sodni senat. Tudi očitane mu lažne dokumentacije o zdravstvenem stanju nekdanje partnerke Čehaića ni nikoli videl, je dejal.
Poleg tega nobeni dokazi ali priče po njegovih besedah niso izpričali objektivnih dokazov, da je posredoval za Čehaića na bosanskem mejnem prehodu Gunja, da je bila tiralica zoper njega odpravljena.
Za Škoberneta je sodba pomanjkljiva, v njej pa je, kot pravi 17 oziroma 18 kršitev. Med drugim se tudi datumi ne ujemajo, pravi. Zato bi jo po njegovem mnenju morali razveljaviti.
Škobernetov odvetnik Tomaž Bromše je v povzetku pritožbe obrambe poudaril, da jim je bila postopku kršena pravica, da bi zaslišali Čehaića. Ob tem izpodbijajo Čehaićevo tajno delovanje za razkritje Škobernetovih nezakonitih dejanj, saj je bil osebno zainteresiran in nagnjen h kriminalnim dejanjem. Poleg tega pa po mnenju Bromšeta ni bilo pogojev za izvedbo prikritih tajnih ukrepov zoper Škoberneta.
Drugi Škobernetov odvetnik Bernard Tajnšek pa je iz svojega povzetka pritožbe med drugim navedel, da sodišče na prvi stopnji ni upoštevalo procesne imunitete sodnika glede na zakon o sodniški službi. Kot je dodal, so zaključki v sodbi neutemeljeni in nedokazani. Ob tem je izpostavil, da sodišče nekaterih dokazov sploh ni izvedlo, kot so pridobitev uradnih listin in izvirnika privolitve Čehaića v tajno delovanje.
Okrožne državne tožilke Blanke Žgajner na obravnavo ni bilo, zato je sodni senat prebral, da se je državna tožilka na sodbo pritožila, ker zahteva za Škoberneta osemletno zaporno kazen. Višje sodišče bo svojo odločitev strankam v postopku sporočilo pisno.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.