Suša ogroža pridelek žit

Kmetijska zadruga Vipava pri samem poslovanju lani ni zabeležila želenih rezultatov. Toča in suša sta namreč vplivala na manjši odkup pridelkov in slabši poslovni izid, hkrati pa je na manjši odkup vplival tudi padec cen sadja in zelenjave, je pojasnil direktor zadruge Branko Tomažič.

Zadruga je lani s 5,1 milijona evrov prihodkov od prodaje nekoliko zaostala za načrti, a ob koncu leta vseeno zabeležila 818.500 evrov čistega dobička, kar pa je posledica prodaje Vipinih delnic, je na današnji novinarski konferenci v Vipavi povedal direktor Tomažič. Skupaj s predsednikom zadruge Antonom Šinigojem pa sta spregovorila še o letošnji suši, ki je zaenkrat prizadela predvsem živinorejce, in neustreznih usmeritvah pri subvencijah v kmetijstvu.

Vodstvo zadruge je opozorilo na sušo, ki se je začela zelo zgodaj. Tako kot lani se najhujših posledic bojijo v živinoreji. Kmetje so že začeli s prvo košnjo in so, kot kaže, že ob 40 odstotkov krme za živino, hkrati pa koruze zaradi preveč izsušenih njiv sploh ne morejo posejati, je poudaril Tomažič. "V kolikor v kratkem ne bo dežja, pridelka žit sploh ne bo," je opozoril in omenil še posledično težjo prodajo zaradi suše drobnih češenj.

V vipavski kmetijski zadrugi so sicer precej kritični do spremenjenega načina uveljavljanja subvencij v kmetijstvu. Lastniki zemljišč kmetom odpovedujejo najemne pogodbe oz. višajo najemnine, da bi zase pridobili t. i. zgodovinsko plačilo na površino. "To je nepravilno in nedopustno, zato zahtevamo od agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja ter ministrstva za kmetijstvo, da sprejme usmeritve, po katerih bodo do zgodovinskih plačil na površino upravičeni le tisti, ki imajo proizvodnjo oz. pridelujejo hrano," je poudaril Tomažič.