Sumljive transakcije Vegrada preko Hypa?

Med osumljenci v preiskavi avstrijskih kriminalistov v zadevi Hypo je po neuradnih informacijah, ki jih povzema časnik Dnevnik, tudi nekdanji prvi mož slovenske Hypo banke Božo Špan. Po pisanju časnika je prav v času spornih poslov med Vegradom in matičnim Hypom v zvezi z naseljem Skiper prevzel položaj v celovški matični banki, čeprav je za Dnevnik zanikal, da naj bi imel kar koli s temi transakcijami. Sicer ne ve, ali je res osumljenec v preiskavi, zanika pa, da bi bil lastnik katerega koli med liechtensteinskimi podjetji, s katerimi je prek Slovenije poslovala Hypo banka.

Časnik Dnevnik je sicer pridobil dokumente, iz katerih je razvidno, da je velenjski Vegrad med gradnjo hotelsko-apartmajskega naselja Skiper tik pred izbruhom finančno-gospodarske krize plačal 11,4 milijona evrov na račune treh podjetij v Avstriji in Liechtensteinu, s čimer je postal 75-odstotni lastnik podjetja Rezidencije Skiper, ki je bila investitor naselja.

Kot je za Dnevnik povedal eden od nekdanjih vodilnih v Vegradu Matej Košič, so plačilo teh 11,4 milijona in s tem odkup 75 odstotkov Rezidencije Skiper od Vegrada, ki je gradil kompleks, zahtevali v celovški matični Hypo Alpe Adria Bank ter s tem pogojevali dodatnih 45 milijonov posojila Rezidenciji Skiper. Obenem je povedal, da Vegrad kljub večinskemu lastništvu v Skiperju ni imel upravljavskih pravic, saj naj tega ne bi pustili v Hypu, kjer naj bi se bali, da bo Vegrad unovčil bančne garancije zaradi neplačevanja gradbenih del.

Vegrad je tako odkupil 75-odstotni delež v podjetju, ki mu je že poleti 2008 dolgovalo več kot deset milijonov evrov in bilo v tistem času bolj ali manj plačilno nesposobno, Hypo banka pa ga je pozneje tudi zasegla. Na sedežu Hypa so sicer za Dnevnik potrdili, da bodo že v prihodnjih tednih začeli s prodajo Skiperja, v okviru katere sedaj deluje luksuzni hotelski kompleks Kempinski Adriatic.

Vegrad je med januarjem in avgustom 2008 izpeljal več transakcij, katerih namen je bil odkup 75 odstotkov Skiperja, vendar pa po pisanju Dnevnika obstaja več razlogov za sum, da je bil dejanski namen posla deloma tudi prelivanje denarja iz propadlega velenjskega gradbenega podjetja na račune v tujini, še posebej glede na to, da je Hypo Alpe Adria Bank Vegradov delež tudi zasegla.

Avstrijska policija tako po navedbah Dnevnika prav glede financiranja Skiperja preiskuje sume več kaznivih dejanj, med drugim tudi pranja denarja. Iz podatkov, ki jih je pridobil Dnevnik, naj bi bilo razvidno, da je Vegrad delež v Skiperju močno preplačal, poleg tega pa je bilo lastništvo obremenjeno tudi s 35-milijonsko hipoteko pri matični Hypo banki.

Kosič je sicer zatrdil, da ni šlo za izsiljevanje Hypa, temveč za logičen pogoj, ker naj Hypo ne bi več zaupal prejšnjim lastnikom. V Vegradu so obenem računali, da bodo s prodajo nepremičnin v kompleksu zaslužili dodatnih 40 milijonov evrov. Večino denarja za 45 odstotkov Skiperja sta po pisanju Dnevnika prejeli avstrijski podjetji Wolkensberg in Jan Privatstiftung, ki sta ju izmenično zastopala idejni oče projekta Skiper Miro Oblak in njegov sin Andrej. Za zadnjih 30 odstotkov Skiperja pa je Vegradovo podjetje Grbina liechtensteinski družbi Navone AG plačalo 6,3 milijona evrov.