Potek analize
Dodatna preiskava je potekala po tako imenovani "klasični metodi", ki so jo na državnem veterinarskem inštitutu uporabljali pred uvedbo hitrega testa. Razlika med obema testoma je v tem, da hitri test pokaže rezultat testiranja že po 10 - 12 urah, medtem ko "klasična metoda" zahteva vsaj 5 dni. Klasično testiranje je sicer zelo zanesljiva metoda preiskave obolelih možganov in ga opravijo v primeru, če hitri prionski test potrdi sum bolezni BSE.
Laboratorijski delavci med patohistološko preiskavo narežejo vzorec govejih možganov na zelo tanke rezine in na ta način lahko ugotovijo patološke spremembe, ki so značilne za posamezne nevrološke bolezni, med katerimi je tudi goveja spongiformna encefalopatija - BSE.
Fischler: Ni razlogov za paniko
Medtem je evropski komisar za kmetijstvo Franz Fischler na novinarski konferenci po mednarodnem kongresu Kmetijstvo v sosedstvu ter po srečanju s kmetijskimi ministri Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške opozoril, da bi bilo dobro, če bi se v slovenskih medijih kaj naučili na napakah, ki so jih v preteklosti storili njihovi kolegi v Evropski uniji, kjer je pred časom ob pojavu bolezni norih krav zavladala prava histerija. Po njegovih besedah narava nikoli ne deluje stoodstotno, zato se kljub vsem ukrepom lahko bolezen BSE v redkih primerih teoretično pojavi povsod po svetu.
Če bo primer BSE v Sloveniji dokončno potrjen, kar zaenkrat še ni, bo Slovenija izvedla potrebne ukrepe, pri tem pa bo tudi ostalo. Kakor je dejal Fischler, v Sloveniji ni nobenega razloga za paniko. Ob tem je Fischler poudaril, da govedina v Evropi ni bila še nikoli tako varna, saj še nikoli niso izvajali tako obsežnih zaščitnih ukrepov.
Je okuženih krav še več?
Verjetnost, da bi bila okužena še kakšna krava s kmetije v Zgornji Savinjski dolini, je statistično gledano majhna. V zadnjem obdobju so v Sloveniji testirali 26.000 živali, samo pri eni pa se je pojavil sum na BSE.
Zanimivo je že vprašanje, kako je do pojava BSE na konkretni kmetiji sploh prišlo, saj po besedah direktorja Veterinarske uprave RS dr. Zorana Kovača, ne gre za tipično industrijsko kmetijo, ta ima devet glav živine. Kot je povedal dr. Kovač, je verjetnost, da je okužena še kakšna žival, majhna.
Gre za govedo, ki se je skotilo v Sloveniji, ni pa še znano ali gre za potomko domače ali uvožene žival. "Mi bomo skušali locirati še potomce te živali in v kolikor bo sum dokončno potrjen v laboratoriju v Bernu, tudi te živali žrtvovati in jih uporabiti v enem delu za raziskavo, na drugi strani pa izločiti iz prehrambene verige ljudi," je zagotovil dr. Kovač.
Dokončno bo torej sum pri pet let starem govedu bovine spongiformne encefalopatije ali BSE potrdil ali ovrgel sum v referenčnem laboratoriju v Bernu, rezultati pa bodo znani v začetku prihodnjega tedna.