Sum izkoriščanja delavcev: delali več kot 300 ur mesečno

Na Delavsko svetovalnico se je obrnila skupina treh turških delavcev, zaposlenih v podjetju, ki kot podizvajalec opravlja dela na projektu drugi tir. Po tem, ko so se izpostavili, je podjetje enega odpustilo, drugi je dal odpoved sam, tretji pa je še vedno zaposlen. Vsi trije so sicer opravljali dela na t. i. Sklopu 2, in sicer na deloviščih T4 in T8. 

Poleg opravljenih več kot 300 ur mesečno naj bi delavci le redko prejemali plačilne liste.

Kot je na novinarski konferenci pojasnil Goran Lukić iz Delavske svetovalnice, gre za podjetje Türkcan, podizvajalca prav tako turškega podjetja Yapi Merkezi, ki sodeluje pri projektu drugi tir. V pogodbi med naročnikom, družbo 2TDK ter izvajalci je po njegovih besedah navedeno, da je izvajalec dolžan spoštovati veljavno delovno zakonodajo, torej uporabljati veljavno kolektivno pogodbo gradbene dejavnosti v Sloveniji, ta dolžnost pa velja tudi za vse podizvajalce. Kolektivna pogodba med drugim določa dodatke zaradi razporeditve delovnega časa (npr. za nočno in nedeljsko delo) in dodatek za nadurno delo.

Ob tem so ugotovili tudi, da niso bili plačani socialni prispevki v Sloveniji, pa bi morali biti. Če med državama, v kateri potekajo dela in iz katere prihaja izvajalec, ni sklenjenega sporazuma o socialni varnosti - med Slovenijo in Turčijo ga ni - se namreč status delavca določa izključno na podlagi nacionalne zakonodaje in predpisov EU, ki se v Sloveniji uporabljajo neposredno. Tako je med drugim treba delavce prijaviti v sistem zdravstvenega in socialnega zavarovanja.

Dva delavca sta pri Finančni upravi RS (Furs) preverila, ali so bili zanju plačani prispevki - v evidencah Fursa podatkov, da bi bili, ni. "Delavci imajo vso pravico, da dobijo do centa izplačano, kar jim pripada, hkrati pa ima država odgovornost, da ugotovi, kaj se dogaja z davki in prispevki," je poudaril Lukić.

Delodajalec zavlačuje

Koliko prispevkov bi moralo biti plačanih, v svetovalnici ne morejo izračunati, ker nimajo vseh plačilnih list. Imajo le podatke o tem, koliko so delavci dobili plačano, ne koliko bi morali dobiti. Po slovenski zakonodaji bi lahko delali 40 ur tedensko in imeli do 20 ur nadur mesečno. "V njihovih plačilnih listah ponavadi piše 20 nadur. Postavlja se vprašanje, kaj je pa z ostalimi urami," je dejal Lukić.

Po besedah Lukića so delodajalca večkrat pozvali, naj jim dostavi vse plačilne liste, a tega do danes ni storil. "Mesece in mesece se mučimo s tem delodajalcem, ki z nami igra ping pong," je dejal. Danes bodo zato v imenu delavcev vložili kazensko ovadbo zoper odgovorne v podjetjih Türkcan in Yapi Merkezi. Prvo podjetje je sicer po besedah Lukića v postopku prisilne poravnave. 

Laura Orel iz Delavske svetovalnice je dodala, da so delavci opravili 350 in več ur mesečno, kar pomeni, da so delali dnevno po 12 ur skoraj vse dni v mesecu. Visoka delovna obremenitev je pripeljala tudi do poškodb. Eden od delavcev se je namreč oktobra hudo poškodoval, delodajalec pa vse do danes ni izdal slovenskega poškodbenega lista, niti ni prijavil poškodbe pri delu, je povedala Orlova. 

2TDK: Domnevne kršitve jemljemo skrajno resno

V družbi 2TDK so v odzivu zapisali, da navedbe o domnevnih kršitvah delovnopravne zakonodaje jemljejo skrajno resno. Odkar so seznanjeni s primerom, so ravnali proaktivno in sprejeli vse ukrepe, ki jim dopušča zakonodaja in sklenjena pogodba o glavnih gradbenih delih, zatrjujejo. 

Izvajalca so pozivali tako k dolžnosti spoštovanja delovnopravne zakonodaje kot tudi pogodbenih določil. "Prav tako smo ga pozvali k opredelitvi do očitanih delovnopravnih nepravilnosti pri delavcih, pri katerih bi se, ali se je že pojavil očitek o kršenju delovnopravnih pravic ne glede na to, ali so delavci zaposleni pri izvajalcih ali podizvajalcih."

Zahtevali so tudi dokazila o odpravi očitanih kršitev ter vse odzive, ki so jih posredovali odvetnici, ki zastopa turške delavce. "Glede na resnost obtožb smo izvajalca opozorili tudi na skrajni ukrep - morebitno razvezo pogodbe skladno z Zakonom o javnem naročanju. Sklicali smo tudi sestanek, ki je potekal 30. 8. 2023 v prostorih 2TDK, z vsemi vpletenimi deležniki, kjer smo se neposredno seznanili o aktualnem stanju konkretne zadeve ter dogovorili nadaljnje korake, ki jih bosta izvedla podizvajalec in odvetnica turških delavcev," so zapisali v družbi 2TDK. 

Hkrati ostro zavračajo očitke o pasivni vlogi 2TDK v omenjeni zadevi, saj "družba ves čas izvajanja projekta zahteva spoštovanje tako slovenske delovnopravne zakonodaje kot tudi celotnega slovenskega pravnega reda". 

Inšpektorat podizvajalcu naložil dostavo dokumentacije, a je še niso prejeli

Inšpektorat za delo je pri podjetju Yapi Merkezi v zadnjih dveh letih opravil 45 inšpekcijskih nadzorov. Ugotovili so 19 nepravilnosti, pri čemer se s področja delovnih razmerij le-te nanašajo na izplačilo regresa in predvsem na vodenje evidenc o delovnem času, ki jih delodajalci na deloviščih sploh nimajo. 

Podjetju so izdali upravno ureditveno odločbo, s katero so delodajalcu odredili, da mora voditi evidenco o delovnem času. V zvezi s tem so sicer že uvedli tudi prekrškovni postopek. 

S področja varnosti in zdravja pa so bile zabeležene kršitve glede obveznosti delodajalca v povezavi z oceno tveganja, spoštovanjem Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih in Pravilnika o varnosti in zdravju pri delu pri uporabi  delovne opreme, zaradi česar so bile izdane 4 upravne ureditvene odločbe.

Pri podizvajalcu Türkcan Yapi je inšpektorat v zadnjih dveh letih opravil 12 inšpekcijskih pregledov. Na področju delovnih razmerij so izdali dve prekrškovni odločbi z izrekom globe (dvakrat 1500 evrov pravni osebi in dvakrat 500 evrov odgovorni osebi) zaradi oviranja postopka. IRSD je delodajalcu namreč naložil dostavo dokumentacije, a je še vedno niso prejeli. Zaradi neizplačila so bile globe poslane za izterjavo na Furs. 

Zaradi ugotovljenih nepravilnosti s področja varnosti in zdravja pri delu je bila delodajalcu izdana upravna ureditvena odločba. Na inšpektoratu sicer pojasnjujejo, da gre za kompleksne primere, postopki ugotavljanja nepravilnosti pa so zato dolgotrajnejši. Nadzori še potekajo in še niso zaključeni. 

S področja varnosti in zdravja pa so bile pri Yapiju Merkeziju zabeležene kršitve glede obveznosti v povezavi z oceno tveganja, spoštovanjem uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih ter pravilnika o varnosti in zdravju pri delu pri uporabi delovne opreme, zaradi česar so bile izdane štiri upravne ureditvene odločbe.

Inšpektorat je nadzor opravljal tudi v družbah Kolektor CPG, 2TDK in Cengiz, v katerih je v zadnjih dveh letih skupno opravil 76 nadzorov in ugotovil 71 kršitev. Doslej so bile ugotovljene kršitve predvsem v zvezi z zagotavljanjem varnega in zdravega dela, zaradi česar je inšpektorat izdal več upravnih ureditvenih in prekrškovnih odločb. Več informacij, predvsem na področju delovnih razmer, pa za enkrat ne morejo podati, saj inšpekcijski postopki še niso zaključeni, so še povedali na inšpektoratu.

Odzval se je tudi državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan in dejal, da je zgrožen nad tem, da mora to slišati od Delavske svetovalnice in ne od inšpektorata. "Kakor vem, je inšpektorat izvajal nadzore na teh odsekih drugega tira. Da lahko Goran Lukić in ekipa odkrijejo te zadeve, naš inšpektorat pa ne, me globoko preseneča."

Še zadnja dela na drugem tiru

V začetku septembra je bila sicer podpisana 203,8 milijona evrov težka pogodba za izvedbo še zadnjih del na drugem tiru. Pogodbo so z družbo 2TDK podpisali konzorcij SŽ-Železniško gradbeno podjetje d. d., Kolektor IGIN d. o. o., GH Holding d. o. o. in YM Construction d. o. o.

Dela na drugem tiru so razdeljena na tri velike sklope. Sklop 1 zajema glavna gradbena dela na odseku Divača–Črni Kal (predora T1 in T2), Sklop 2 pa obsega izvedbo gradnje predorov na območju Črni Kal–Koper (T3-T8) ter gradnjo viaduktov Gabrovica in Vinjan. Sklop 3, torej zadnji del, se nanaša na zaključna dela, brez katerih proga ne more obratovati, saj se bo z njimi zagotovilo vzdrževanje železniške proge in vgrajenih naprav, varno obratovanje proge ter pogoje za reševanje iz predorov v primeru nesreč. To vključuje tudi nadzor nad obratovanjem vgrajenih sistemov.