Sudanska ječa za Križnarja

Na prvostopenjskem sodišču v El Fašerju se je končalo sojenje slovenskemu popotniku in humanitarcu Tomu Križnarju, posebnemu odposlancu slovenskega predsednika Janeza Drnovška, ki so ga aretirali pred skoraj mesecem dni, ker je brez dokumentov prestopil čadsko-sudansko mejo, obtožili pa so ga tudi vohunjenja in širjenja škodljivih informacij o Sudanu.

Sodišče je v obravnavi na prvi stopnji Križnarju izreklo dveletno zaporno kazen, obenem pa odredilo zaplembo premoženja, ki ga ima Križnar pri sebi, in plačilo denarne kazni v znesku okoli 2.000 evrov, je slovenskemu veleposlaništvu v Kairu v telefonskem pogovoru sporočil Križnarjev odvetnik, so zapisali na spletnih straneh zunanjega ministrstva.

Pisno odločbo prvostopenjskega sodišča naj bi Križnarjev odvetnik prejel jutri. Temu bo sledil enotedenski pritožbeni rok, v katerem namerava zagovornik slovenskega humanitarca vložiti pritožbo na višje sodišče.

Novico o izreku dveletne zaporne kazni je potrdil tudi sudanski pravosodni minister Mohamed Ali al Mardi. Slednji je še povedal, da bodo Križnarju zaporno kazen podaljšali za šest mesecev, če ne bo plačal denarne kazni. Potem ko bo prestal kazen, ga bodo izgnali iz države, je dodal sudanski pravosodni minister.

V naslednjih dneh, oziroma takoj, ko bo pridobil sudanski vstopni vizum, bo v El Fašer odpotoval konzul slovenskega veleposlaništva v Kairu, ki bo v sodelovanju z nemškimi kolegi spremljal pritožbeni postopek, obiskal Križnarja in mu nudil ustrezno nadaljnjo pomoč.

Časa prihoda slovenskega konzula in obiska pri Tomu Križnarju ni mogoče natančno določiti tudi zaradi težav pri potovanju znotraj Sudana, saj je El Fašer oddaljen od glavnega mesta približno 1.000 kilometrov ter zaradi dolgotrajnih postopkov izdaj dovoljenja za obisk priprtih oseb je še zapisano na spletnih straneh MZZ.

Odziv predsednika Drnovška

Predsednik Janez Drnovšek se je na spletni strani Urada predsednika odzval na trditve zunanjega ministrstva, da je Tomo Križnar odpotoval iz Slovenije v Sudan kot poseben odposlanec predsednika Republike Slovenije, ne da bi se posvetoval s komer koli na ministrstvu za zunanje zadeve in ne da bi uredil potrebne formalnosti v zvezi s svojo misijo.

Kot je zapisano na spletni strani, je Tomo Križnar odpotoval v Čad, da bi pomagal pripraviti obisk predsednika Drnovška v enem izmed taborišč za begunce iz Darfurja na čadskem ozemlju – v taborišču Bahija. Tomo Križnar je torej, kot odposlanec predsednika republike, odpotoval v Čad in ne v Sudan, kot trdi ministrstvo za zunanje zadeve, potem ko je pridobil čadsko vizo, trdi predsednik.

Odločitev, da se po nekaj tednih iz Čada, na pobudo humanitarnih organizacij in uporniških skupin, poda v Darfur, kljub temu da sudanske vize ni imel, je Tomo Križnar sprejel po daljšem bivanju v Čadu, je pojasnil predsednik.

Zavedajoč se tveganja in izpostavljanja je Tomo Križnar sledil svoji etiki humanista in raziskovalca. Na ta način je hotel podpreti pobudo slovenskega predsednika za razrešitev humanitarne katastrofe v Darfurju, so še zapisali na spletni strani predsedniškega urada.

"Ni v navadi, da bi ljudje Križnarjevega kova za svoje korake iskali nasvete v zunanjih ministrstvih in državnih uradih. V tem je pomen njihovega dela, ki si zasluži spoštovanja in podporo tudi tedaj in predvsem tedaj, ko se znajdejo v težavah," so še sporočili z urada predsednika.

Na zunanjem ministrstvu so predsednika Drnovška obtožili, da je vsaj posredno kriv za aretacijo popotnika in človekoljuba Križnarja.

Trdijo namreč, da je odpotoval iz Slovenije v Sudan kot predsednikov posebni odposlanec ne da bi se posvetoval s komer koli na Ministrstvu za zunanje zadeve in ne da bi uredil potrebne formalnosti v zvezi s svojo misijo. Tako naj bi ministrstvo na predlog urada predsednika republike v začetku februarja na sudanskem veleposlaništvu na Dunaju zaprosilo za vstopni vizum za Križnarja, na zahtevo istega urada pa naj bi vlogo še pred koncem postopka umaknili. "Urad predsednika republike je zahteval umik, češ da Križnar vizuma ne potrebuje. Tomo Križnar je torej v Sudan odpotoval brez ustreznega vizuma," so zapisali v sporočilu za javnost.

Diplomacija deluje, a neusklajeno

Zunanje ministrstvo je takoj po Križnarjevi aretaciji za pomoč zaprosilo nemško veleposlaništvo v Kartumu, ki je obtoženemu zagotovilo odvetnika, obrnili pa so se tudi na sudansko veleposlaništvo, so sporočili. Pomoč je obljubil tudi sudanski zunanji minister. Urad predsednika pa se je obrnil na sudansko veleposlaništvo na Dunaju, Afriško unijo ter na posebnega odposlanca EU za Sudan Pekka Haavista.