Študija razkriva, kaj smo storili z alpskimi rekami: le še desetina je neokrnjenih, ogrožena tudi Soča

Ena največjih naravovarstvenih nevladnih organizacij WWF (World Wide Fund for Nature) je danes predstavila novo študijo o stanju rečnih sistemov na območju Alp. Študijo "Save the Alpine Rivers!" je izvedla Univerza za naravne vire in življenjske vede na Dunaju in je prva celovita ocena stanja alpskih rek. Christoph Litschauer, vodja evropskega alpskega rečnega programa pri WWF, je nad rezultati zaskrbljen. "V Alpah je ostalo le še 11 odstotkov naravnih vodotokov, kar je zelo malo. Sploh v primerjavi z 22.000 kilometri rek, ki so zajezene, izravnane, regulirane ali podvržene vplivom hidroelektrarn," pravi.

Med najbolj ohranjenimi porečji tudi porečje Soče, a pojavljajo se težnje po novih hidroenergetskih objektih

Študija zajema trenutno stanje 57.000 kilometrov rek v Alpah in ugotavlja, da je neokrnjenih samo še 6.500 kilometrov njihovih strug. "Mnogi novi hidroenergetski objekti so načrtovani v najbolj ohranjenih porečjih, na primer v porečju Soče, na reki Tilment v Italiji in na reki Isel v Avstriji. Alpske države bi morale zadnje neokrnjene reke zaščititi in jih opredeliti kot izključitvene cone za nove hidroelektrarne," pojasnjuje Litschauer.

Razlog za njihovo ohranjanje je predvsem izjemna vloga pri preprečevanju katastrofalnih poplav, meni. "Samo zdrave reke so dovolj prožne in prilagodljive, da lahko kljubujejo prihajajočim podnebnim spremembam. Vode v Alpah so ključne za naše preživetje in ne smemo jih obravnavati zgolj kot vir vodne energije," je zaključil Litschauer.

Kot je za 24ur.com dejala Irena Kavčič, vodja projekta Soča pri evropskem alpskem programu WWF, so v porečju Soče načrtovane nove hidroelektrarne na pritoku Učja, ki se vanjo izliva malo pod Bovcem, in na reki Idrijci. "Učja in Idrijca sta pomembna pritoka reke Soče, hidroenergetski objekti pa vplivajo na vodni in obvodni habitat dolvodno in gorvodno. Poleg tega gre za visoko ohranjena območja in takšni projekti niso v skladu s trajnostnim konceptom razvoja," pravi in dodaja, da je porečje Soče že sedaj močno obremenjeno z malimi hidroelektrarnami, katerih skupni učinki na vode so veliki, proizvodnja električne energije pa skromna.

Lani je zaradi tega nastalo tudi zavezništvo Ohranimo Sočo (Save the Soča), ki združuje različne organizacije, njihov skupni cilj pa je zaščita zgornjega porečja Soče vključno s porečjem Idrijce pred nadaljnjo hidroenergetsko izrabo.

Neustrezni posegi v naravo ogrožajo rečne sisteme

Čeprav so Alpe eden najgosteje poseljenih gorskih ekosistemov na svetu, predstavljajo zatočišče za mnoge edinstvene vrste rastlin in živali in so eden poslednjih predelov divjine v Evropi. Vendar pa številni neustrezni posegi človeka in klimatske spremembe ogrožajo predvsem občutljive alpske rečne sisteme.

V študiji WWF so opredeljena izključitvena območja za hidroenergetsko izrabo, poudarjeni pa so tudi tisti rečni odseki, ki bi morali imeti prednost v prihodnjih obnovitvenih projektih, kar je prvi korak proti vzpostavitvi ravnovesja med zaščito okolja in potrebami ljudmi.