Dvojna kakovost živil: analiza ni pokazala značilne delitve na vzhod in zahod

Potem ko so številne predvsem vzhodnoevropske države opozorile na to, da so nekateri prehranski izdelki slabše ali drugačne kakovosti kot isti v zahodnoevropskih državah, je navedbe pod drobnogled vzela tudi Evropska komisija. Analizirali so skoraj 1400 vzorcev 128 živilskih izdelkov iz 19 držav Evropske unije. Izsledki so pokazali, da se je pri približno tretjini izdelkov sestava razlikovala kljub enaki ali podobni embalaži, pri čemer pa ni značilnega geografskega vzorca.

Pri devetih odstotkih primerjanih izdelkov se je sestava razlikovala, čeprav je bila sprednja stran embalaže teh izdelkov povsem enaka. Še 22 odstotkov izdelkov z različno sestavo je imelo podobno sprednjo stran embalaže, kaže analiza, ki jo je opravilo Skupno raziskovalno središče, znanstvena služba Evropske komisije.

V večini primerov je sestava izdelka ustrezala temu, kako je bil izdelek predstavljen. Pri 23 odstotkih izdelkov so ugotovili povsem enako sestavo in povsem enako sprednjo stran embalaže, pri 27 odstotkih pa različno sestavo, a tudi različne sprednje strani embalaže.

Evropska komisija: Ni značilnega geografskega vzorca

Raziskovalci ugotavljajo, da študija ni pokazala značilnega geografskega vzorca pri uporabi enake ali podobne embalaže za izdelke z različno sestavo. Poleg tega razlika v sestavi pri preverjanih izdelkih ne pomeni nujno razlike v kakovosti tega izdelka. Izpostavljajo tudi, da vzorec ni reprezentativen za širok spekter živilskih izdelkov, ki so na voljo na trgu EU.

"Nekateri evropski državljani in državljanke menijo, da se živilski izdelki, ki jih kupujejo na domačem trgu, razlikujejo oziroma so morda slabši od tistih, ki so pod isto blagovno znamko na voljo v drugih državah članicah. Komisija se je obrnila na znanstvenike, da bi pomagali objektivno oceniti obseg teh razlik na enotnem trgu. Rezultati dajejo mešano sliko. Veseli me, da nič ne kaže na to, da bi se izdelki, ki se tržijo v vzhodnih evropskih državah, po sestavi sistematično razlikovali od izdelkov, ki se pod isto blagovno znamko tržijo v zahodnih evropskih državah, vendar sem obenem tudi zaskrbljen nad ugotovitvijo, da se je skoraj tretjina preskušenih izdelkov razlikovala po sestavi, čeprav se v različnih državah članicah tržijo kot povsem enaki ali podobni," je dejal evropski komisar za izobraževanje, kulturo, mlade in šport Tibor Navracsics, ki je odgovoren za Skupno raziskovalno središče. 

Prav tako v Bruslju poudarjajo, da pri tej analizi ne gre za kakovost hrane niti za vprašanje varnosti hrane, temveč za percepcijo potrošnikov. To, da so avtorji študije zaznali razlike pri tretjini izdelkov, je pomembno, čeprav ni potrjena razlika v kakovosti izdelkov med vzhodom in zahodom, saj takšnih razlik na notranjem trgu ne bi smelo biti, pojasnjujejo v komisiji.

"Na evropskem enotnem trgu ne bomo dopustili dvojnih meril. Z novimi zakoni, s katerimi se kaznuje neenotna kakovost in krepi vloga organov za varstvo potrošnikov, imamo na voljo ustrezna orodja za odpravo te prakse. Evropski potrošniki in potrošnice bodo lahko popolnoma prepričani, da kupujejo to, kar vidijo," je ob objavi izsledkov analize dejala evropska komisarka za pravosodje, potrošnike in enakost spolov Vera Jourova.

Kako naprej?

Zdaj so na potezi nacionalni organi, da analizirajo vsak posamezen primer in presodijo, ali gre za zavajajočo prakso, ki je z evropsko potrošniško zakonodajo prepovedana.

V skladu z zakonodajo EU velja, da lahko trženje blaga kot povsem enakega blagu, ki se trži v drugi državi članici, pri čemer ima to blago bistveno drugačno sestavo ali lastnosti, pomeni nepošteno in nezakonito zavajanje potrošnikov, če take prakse ni mogoče upravičiti z zakonitimi in objektivnimi razlogi.

Pri študiji je sodelovalo 19 članic Unije: Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Italija, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Slovaška, Španija, Nizozemska in Slovenija.

Opisuje razmere na trgih 19 sodelujočih držav v obdobju raziskave – od novembra do decembra lani. Izbor izdelkov so predlagale članice, pri čemer so upoštevale pritožbe, ki so jih obravnavali nacionalni organi ali združenja za varstvo potrošnikov.

Preverjanje je temeljilo na usklajeni metodologiji. Vse članice EU so pozvali, naj zberejo informacije o sestavi izbranih živilskih proizvodov na njihovih trgih. 19 jih je predložilo informacije o 113 izdelkih blagovnih znamk proizvajalcev in o 15 izdelkih trgovskih blagovnih znamk.

Študija bo zagotovila boljšo podlago za razpravo o neenotni kakovosti v EU, vendar pa so potrebni nadaljnji koraki in raziskave, da bi bila ocena bolj reprezentativna ter da bi se bolje razumela povezava med sestavo in kakovostjo, še izpostavljajo v Bruslju.

Komisija se je na skrbi glede dvojne kakovosti hrane doslej odzvala tudi z dodatnimi pojasnili glede zavajajočih praks, z vzpostavitvijo enotne metodologije za preverjanje živilskih izdelkov, smernicami v pomoč nacionalnim oblastem pri uporabi evropske potrošniške in živilske zakonodaje, s finančnim vložkom okoli 4,5 milijona evrov ter s preverjanjem izdelkov po EU.

Objavili pa so tudi nov razpis za zbiranje predlogov s skupnim proračunom 1,26 milijona evrov, s katerim naj bi okrepili zmogljivosti potrošniških organizacij za preskušanje izdelkov in odkrivanje morebitnih zavajajočih praks. Rok za prijavo predlogov je 6. november 2019.