Študentsko delo: minimalno 4,5 evra na uro in skoraj 50-odstotni prispevki

Vlada je sprejela predlog zakonske spremembe na področju študentskega dela in zaposlovanja mladih za nedoločen čas.

Predsednik Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Žiga Schmidt, ministrica za delo Anja Kopač Mrak in predsednika vlade Miro Cerar so še pred sejo vlade podpisali dogovor, s katerim se zavezujejo k ureditvi študentskega dela. V skladu z geslom "vsako delo šteje" bo tudi delo študentov in dijakov štelo v pokojninsko dobo, prav tako bodo zavarovani. A vse to pomeni vrsto novih dajatev, ki bodo po eni strani gotovo znižale študentski dohodek, po drugi pa najemanje študentske delovne sile za delodajalce najbrž ne bo več tako zanimivo kot doslej.

"V dogovoru je zapisano, da študentsko delo ni zgolj še ena izmed oblik dela, temveč obstaja predvsem kot pomemben socialni korektiv za študente, ki si brez študentskega dela študija sploh ne bi mogli privoščiti," so sporočili z ministrstva za delo. Pa temu lahko verjamemo? Poglejmo prispevke, ki se bodo po novem plačevali za študentsko delo:

• Koncesijska dajatev v višini 16% (od tega 8,4% za proračunski sklad ministrstva, 3,8% za ŠOS in 3,8% za posrednike) in dodatna koncesijska dajatev v višini 2%.
• Prispevek delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 8,85%
• Prispevek delojemalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 15,5%
• Prispevek za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni po stopnji 0,53%
• Prispevek delodajalca za zdravstveno zavarovanje po stopnji 6,36%
• Uvede se minimalna urna postavka v višini 4,5 evra

"Kljub vključitvi prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prispevkov za zdravstveno zavarovanje in sorazmernem zvišanju stroškov začasnega in občasnega dela dijakov in študentov, je treba poudariti, da bo začasno in občasno delo dijakov in študentov tudi v prihodnje ostalo ena najcenejših oblik dela na trgu," so zapisali na ministrstvu in dodali, da bo študentsko delo tudi v prihodnje potekalo preko študentskih servisov na podlagi napotnice.

Podpisniki dogovora se očitno zavedajo, da bo obseg študentskega dela skoraj gotovo padel. V interventni zakon bodo zato zapisali, da se s 1. 1. 2016 koncesija, namenjena proračunskemu skladu ministrstva, zniža z 8,4 na dva odstotka, "v kolikor bo padec celotnega (denarnega) obsega panoge študentskega dela, glede na enako obdobje iz leta 2014 in ob primerljivih gospodarskih razmerah, manjši od 15 odstotkov, pa se ŠOS strinja, da se ureditev, ki je veljala v 2015, ohrani".

ŠOS in ministrstvo si bosta prizadevala za spremembo obstoječe ureditve dohodninske obdavčitve začasnega in občasnega dela dijakov in študentov v sklopu sprememb Zakona o dohodnini, so se še zavezali podpisniki.

Cerar: Gre za velik korak naprej

Cerar je povedal, da je podpis dogovora velik korak naprej pri urejanju študentskega dela, ki bo, ko bo realiziran skozi zakon, prinesel spremembe osnovnega koncepta študentskega dela. "Dogovor je dokaz, da se tudi medgeneracijsko da dosegati dogovore, samo včasih je treba kje popustiti. Mladi so pokazali veliko mero resnosti in odgovornosti in tudi v prihodnje si želim, da najdemo kompromise, ki prinašajo stvari na bolje," je še dodal.

Kopač Mrakova pa je dejala, da je cilj ukrepov glede študentskega dela zmanjšati prekarnost te oblike dela. "Do danes se je namreč plačevala le koncesijska dajatev v višini 23 odstotkov in dva odstotka za študentske domove, torej skupno v višini 25 odstotkov," je pojasnila. Preko tega dela po njenih besedah ni bila zagotovljena nobena socialna varnost. Minimalna urna postavka v višini 4,5 evra bruto pa je po njenih besedah izračunana glede na minimalno plačo.