Zakon o malem delu, o katerem bodo volivci odločali na referendumu 10. aprila, je napisan brez dialoga in za tri med seboj popolnoma različne skupine, je na novinarski konferenci dejal predsednik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo Marko Funkl. Po njegovih besedah se z njim uzakonja delo, kjer ni nikakršnih pravic, saj ne predvideva regresa, bolniške, nadomestila za malico in prevoza na delo, odpravnin in porodniške.
"To ni neka oblika dela, ki bi dolgoročno zagotovila komu kakšno socialno blaginjo," je dejal Funkl. Poleg tega zakon po njegovem mnenju pomeni tlačansko obliko dela, saj država pove, koliko lahko posameznik zasluži. Kot so zapisali v Slovenski demokratski mladini (SDM), podmladku SDS, je zaradi teh omejitev zakon tudi v nasprotju s členi ustave, ki govorijo o enakosti pred zakonom in svobodi dela.
Funkl je Svetlikove izjave o 10.000 novih delovnih mestih, ki naj bi jih prineslo malo delo, označil za zavajanje javnosti. Ob napovedih vlade, da bodo javno upravo krčili, in napovedih Gospodarske zbornice Slovenije, da zakon o malem delu ne bo vplival na povečanje števila zaposlitev, je Svetlikova napoved laž, pravi Funkl. Ker bo malo delo, če bo uveljavljeno, predstavljajo fleksibilno obliko dela, mladi ne bodo mogli vstopiti v redno delovno razmerje, poudarja Funkl. Dober menedžer bo namreč po njegovih besedah delavca raje vzel preko malega dela, saj je to zanj ceneje. A kot so v odzivu zapisali na ministrstvu za delo, družine in socialne zadeve, bodo delodajalci v skladu z ostrimi omejitvami in nadzorom prisiljeni določen del začasnih, občasnih in priložnostnih del preoblikovati v redne zaposlitve. Po ocenah ministrstva bo tako prišlo do več kot 10.000 novih rednih delovnih mest.
Funkl: Več bo dela na črno
Po Funklovem mnenju se bo z malim delom lahko tudi povečalo delo na črno, saj se bo povečala možnost posojanja napotnic, število inšpektorjev, ki že tako ugotovijo malo kršitev, pa se ne bo povečalo. Da se bo delo, ki bo preseglo omejitve, plačalo "na roko" in da zakon ne zagotavlja večjega nadzora nad zlorabo izdaj napotnic, opozarjajo tudi v SDM. Zato predlagajo, naj se vzpostavi elektronsko poročanje o vseh izdanih napotnicah inšpektoratu za delo. Na pristojnem ministrstvu pa v zvezi s tem odgovarjajo, da bodo inšpektorji, ki do zdaj niso imeli niti ustreznih pravnih podlag niti podatkov za nadzor nad študentskim delom, z novim zakonom dobili ustrezna pooblastila in podatke iz enotne centralne evidence, kjer bodo vsi podatki o delojemalcih in delodajalcih. Inšpektor bo tako podatke iz centralne evidence in iz evidence pri delodajalcu primerjal z dejanskim stanjem v podjetju, kakršno koli razhajanje pa bo kaznovano, so pojasnili.
Kot meni Funkl, je sicer študentsko delo potrebno prenove. Po njegovem prepričanju je treba uvesti enotno evidenco vpisov, povečati nadzor tudi v praksi in ne le na papirju ter urediti visokošolski prostor. Posredniki študentskega dela bi bile lahko neprofitne organizacije, denimo zavod za zaposlovanje, pravi Funkl.
KOMENTARJI (57)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.