'Pacientom ne znamo povedati, kako jih bomo oskrbeli'

Novela pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki je stopila v veljavo s 1. oktobrom, med drugim predvideva postopno širitev pravic do belih zalivk. To pomeni, da bodo te po novem brezplačne oziroma v breme obveznega zdravstvenega sistema. Že danes imajo pravico do tako imenovanih belih oziroma kompozitnih zalivk otroci do 15. leta ter nosečnice in doječe matere, na vidnih zobeh pa prav vsi. Po novem bo od 1. januarja 2025 kritje izdelave belih zalivk na vseh zobeh v breme javne zdravstvene blagajne za vse do 26. leta, preostali del populacije pa bo pravico pridobil 1. julija 2026.

A zdravniki so že takoj opozorili, da znesek, ki ga zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) plača za belo zalivko, ne pokrije niti stroškov njene izdelave. In dva meseca po prvem opozorilu je več kot 300 zobozdravnic in zobozdravnikov iz javnih zdravstvenih zavodov, stomatološke klinike, koncesionarjev in zasebnih ordinacij stopilo skupaj z jasnim sporočilom:"Predlagane spremembe ogrožajo vzdržnost zobozdravstvenih storitev v Sloveniji in dostopnost pacientov do kakovostne zobozdravstvene oskrbe." 

Na javni tribuni, ki se je odvila na zdravniški zbornici (ZZS), so poudarili, da je zobozdravstvo enotno in da za njim stoji tudi Zveza organizacij pacientov Slovenije.

"Pacientom ne znamo povedati, kako jih bomo oskrbeli. Pacienti tudi v prihodnje pričakujejo natančne in kakovostne storitve in na kakršenkoli znižan nivo storitev ne pristajajo. Ne oni, ne mi. In tukaj ni nekega prostora za nižanje kakovosti, zato imamo vsi, pacienti in mi, velika pričakovanja do odločevalcev. Smo pa ta trenutek tik pred zdajci, 16 dni imamo še časa do tega termina, strokovno stisnjeni v kot," je svojo stisko zaradi sprememb pri belih zalivkah opisala ena od zobozdravnic za študente.

Trenutni modeli financiranja ZZZS bodo že s 1. januarjem 2025 (za mlajše od 26 let) postavili zobozdravstvo pred skoraj nevzdržno situacijo, saj pokrivajo zgolj tretjino dejanskih stroškov za to storitev. "Če se spremembe, kot je obvezna uporaba belih zalivk, uveljavijo brez ustrezne finančne podpore, bo zobozdravstvo zdrsnilo v krizo, ki bo prizadela tako paciente kot izvajalce," je opozorila Barbara Škrlj, predsednica Odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici.

Uvedba belih zalivk kot standardnega materiala bo stroške zobozdravstvenih ordinacij močno povišala, kar ambulante potiska v rdeče številke, so poudarili na javni tribuni. Kot ugotavljajo, bo poleg finančnih težav zaradi časovne zahtevnosti belih zalivk močno zmanjšano število obravnav pacientov. "Vsaka ordinacija bi za pokritje storitev kompozitnih zalivk potrebovala dodatnih 35 delovnih dni letno, kar je neizvedljivo," je izpostavila Romana Mance Kristan iz ZD Maribor.

Zobozdravniki za študente v največji stiski

Ta hip so se v največji stiski znašle študentske ambulante, saj spremembe pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja začnejo zanje veljati že s 1. januarjem. "V bistvu nimamo kakšne možnosti kompenzacije minusa, ki ga bomo pridelali s temi kompozitnimi zalivkami, ker imamo opravka s specifično populacijo pacientov. Tukaj niti zavarovalnica ne plača, niti ni preventive, niti ne moremo te izgube pokrivati s protetiko. Večina našega dela je konservativno zdravljenje. Stroški ostajajo isti, mi pa tega ne moremo kompenzirati z ničemer. Strah me je, da bom na koncu leta pod vodo," je poudaril Tomaž Čibej, zobozdravnik za študente. 

Zaradi neustreznega financiranja skoraj 40 odstotkov koncesionarjev razmišlja o delni ali popolni odpovedi koncesij, je pokazala nedavna anketa ZZS med zobozdravniki. Če bi se to dejansko zgodilo, bi brez izbranega zobozdravnika ostalo še več sto tisoč ljudi, ocenjujejo, saj vsaka vrnjena koncesija v zobozdravstvu pomeni približno dva tisoč dodatnih pacientov brez izbranega zobozdravnika v javni mreži. Že sedaj je brez izbranega zobozdravnika po podatkih ZZS okoli 591.840 ljudi.

'Pacienti si ne želimo več plomb, ampak več zdravih zob'

Na javni tribuni so sodelovali tudi predstavniki Zveze organizacij pacientov Slovenije, ki prav tako pozivajo k rešitvam, ki bodo sistem ohranjale stabilen in dostopen za vse paciente. "Pacienti si ne želimo več plomb, ampak več zdravih zob. Ob tem je izjemno pomembno, da ne propadejo niti zdravstveni domovi, ki imajo zobozdravstveno dejavnost, niti koncesionarji ali zasebniki. Trenutno nizke cene lahko ogrozijo vse podsisteme zobozdravstva, saj noben izvajalec ne more preživeti na dolgi rok z nerentabilnimi pogoji," je dejal Gregor Cuzak iz zveze pacientov.

Kot je poudarila Škrljeva, zobozdravniki podpirajo spremembe, ki izboljšujejo kakovost storitev, vendar opozarjajo, da morajo biti te spremembe temeljito načrtovane, podprte z realnimi finančnimi izračuni in oblikovane v sodelovanju z vsemi deležniki. "Potrebujemo realne izračune, ki bodo zagotavljali vzdržen sistem, sicer bo slovensko zobozdravstvo nedvomno izgubilo na kakovosti in dostopnosti," je prepričana.

Na javni tribuni, na kateri je sodelovala tudi Anka Bolka iz ZZZS, so tako pozvali k zamrznitvi sprememb Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, dokler ne bodo narejeni novi izračuni. "Skupaj moramo najti rešitve, ki bodo zagotavljale dostopne in kakovostne storitve ter hkrati pravično vrednotile delo zobozdravnikov," je dejala Škrljeva. Kot pravi, je namreč na kocki zdravje slovenskih pacientov, še posebej študentov, čas za rešitev pa se izteka.