V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) so se po neuspešnih poskusih vključitve v vladne priprave sprememb zakona o dohodnini odločili pripraviti svoj predlog novele zakona. Predlog bodo danes izročili predsedniku državnega zbora Francetu Cukjatiju in tako začeli proceduro po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi, po katerem je predpogoj za obravnavo zakona v državnem zboru zbranih 5.000 podpisov volivcev.
Študenti med drugim predlagajo ukinitev plačevanja akontacij dohodnine za študentsko delo do določenega zneska, večjo posebno osebno olajšavo za študentsko delo in ukinitev starostne omejitve pri njeni uveljavitvi ter poostren nadzor nad študentskim delom.
Vlada ni imela posluha za študente
Predsednik ŠOS Damijan Cotič je na novinarski konferenci pojasnil, da so se bili prisiljeni za omenjeno pravno pot odločiti, ker jih vlada ni želela vključiti v pripravo sprememb zakonodaje. Decembra so se sicer sestali z državnim sekretarjem na finančnem ministrstvu Bogomirjem Špiletičem, ki jim je obljubil, da bodo imeli v okviru delovne skupine možnost podati svoje predloge. Ko pa so študentje predlagali dodaten sestanek, na katerem bi konkretizirali proceduro podajanja predlogov, predstavniki vlade nanj niso pristali. Študenti so nato predlagali tudi sklic seje sveta vlade za študentska vprašanja, a so znova naleteli na gluha vladna ušesa.
Brez akontacije do 113.583 sit na napotnici
Predlog novele zakona predvideva, da študenti ne bodo plačevali akontacije dohodnine, če znesek na študentski napotnici ne bo presegal 113.583 tolarjev, za višji znesek pa bo akontacija 25-odstotna. Po sedanjem zakonu se za znesek do 74.000 tolarjev na napotnici plačuje akontacija po stopnji 12,5 odstotka, za znesek nad 74.000 tolarjev pa 25 odstotkov. Predsednik odbora ŠOS za socialo in zdravstvo Zdenko Škraban je poudaril, da bo letos po podatkih finančnega ministrstva kar 96 odstotkov študentov plačevalo akontacijo dohodnine, ki jim jo bo država vrnila v letu 2006. Po njegovih besedah študentje ne morejo pristati na to, da bodo več kot leto dni brezobrestno kreditirali državo.
Ukinitev starostne omejitve za olajšavo
Študentski predlog posega tudi v t.i. posebno osebno olajšavo. Po sedanjem zakonu si lahko dijaki in študenti s statusom do dopolnjenega 26. leta zmanjšajo davčno olajšavo za 1,2 milijona tolarjev letno, če njihovi letni prihodki ne presegajo 1,6 milijona tolarjev. Za študente se sicer lahko omenjena starostna omejitev za olajšavo dvigne za šest let, če se na dodiplomski študij vpišejo do 26. leta starosti, in za štiri leta, če se do 26. leta vpišejo na podiplomski študij.
Predlog študentov ukinja starostne omejitve, saj bi morala pravica do olajšave izhajati iz statusa študenta oz. dijaka, je argumentiral Škraban. Ko letni dohodki študenta ali dijaka presežejo 1,6 milijona tolarjev, pa študenti predlagajo t.i. regresivno upadanje posebne osebne olajšave. Tako bi olajšava znašala milijon tolarjev, če bi letni dohodek za do pet odstotkov presegal 1,6 milijona tolarjev, 800.000 tolarjev, če bi dohodek presegal omenjeni znesek za pet do 15 odstotkov, zmanjšanje osnove za 400.000 tolarjev pa bi študent ali dijak lahko uveljavljal, če bi njegovi dohodki za 15 do 30 odstotkov presegli 1,6 milijona tolarjev letno. Pri višjih zaslužkih pa posebne osebne olajšave ne bi mogli uveljaviti.
Zahteva po referendumu ni izključena
V ŠOS sicer dopuščajo možnost, da ne bodo nadaljevali s proceduro sprejemanja zakona v državnem zboru, če bi vlada pristala na vse njihove predloge in jih vključila v svoj predlog novele zakona o dohodnini. V primeru zavrnitve njihovega predloga v parlamentu oziroma neupoštevanja predlogov študentov pri pripravi vladnega zakonskega predloga pa ni izključena tudi možnost, da bi zahtevali referendum o spremembi zakonodaje na tem področju. Škraban je povedal, da glede svojih predlogov "ne mislijo popuščati", saj si s študentskim delom izboljšujejo standard, ki je med drugim ogrožen zaradi neustrezne politike države na področju štipendiranja in stanovanjske problematike. "Študentsko delo je socialni korektiv," je prepričan Škraban. Damijan Cotič je dodal, da so novi vladi dali nekaj časa, da se "uvede v mandat", a so nato ugotovili, da partnersko sodelovanje ni mogoče, zato so se odločili za vložitev omenjene zakonodajne pobude.
