Študenti so poceni, ubogljivi in gnetljivi. Kje pa je napaka?

V javnosti se vse bolj krešejo mnenja o problematiki, ki pesti slovenske študente že vrsto let. “Študentsko delo je napaka na trgu dela,“ pravi minister Gaspari, nekatere organizacije, med katerimi so tudi sindikati, pa tovrstno delo vidijo kot odžiranje delovnih mest brezposelnim, nelojalno konkurenco na trgu dela, izkoriščanje poceni delovne sile, poleg vsega pa naj bi šlo celo za odvračanje mladih od sklepanja rednih zaposlitev.

Na študentskem servisu so nam povedali, da kar se izjave ministra Gasparija tiče, je ne smemo razumeti dobesedno. Delo študentov in dijakov po naši zakonodaji ni delo na črno. Ravno obratno. Sami verjamejo, da je dela na črno tudi zaradi tovrstne ureditve mnogo manj.

Z Gasparijevo izjavo se ne strinjajo na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS). "Študentsko delo ni napaka na trgu dela, je ena izmed urejenih oblik fleksibilnega dela, ki študentom omogoča nemoteno nadaljevanje izobraževanja in ne predstavlja konkurence redno zaposlenim kadrom. Po naših ocenah vsaj tretjini študentov študentsko delo omogoča študij, zaradi njega pa študenti še pred redno zaposlitvijo pridobijo veliko pozitivnih delovnih navad, širijo svojo socialno mrežo in nabor neformalnih znanj," so še zapisali.

Na ŠOS so tudi v "Strategiji zaposlovanja mladih v družbi znanja" zato izpostavili, da želijo ovrednotiti študnetsko delo tako, da se ga upošteva kot delovne izkušnje. S tem bi povečali zaposlitvene možnosti mladih diplomantov in olajšali vstop na trg dela.

Se pa z ugotovitvijo ministra Gasparija strinja glavni republiški inšpektor za delo Borut Brezovar, vendar le v primeru kot študentsko delo opredeljuje naša zakonodaja. "Popraviti in spremeniti jo je potrebno, da bo takšno delo v omejeni obliki predstavljalo socialni korektiv in pomoč študentom pri bodoči zaposlitvi.“ Vsekakor pa bi morali tiste študente, ki delajo po osem ur daljše obdobje, izenačiti z rednim delom oziroma z zaposlivijo v skladu z zakonom o delovnih razmerjih, kot je to urejeno drugje po Evropi.

Za in proti študentskemu delu

To, da ima delodajalec ob zaposlitvi študenta preko študentskega servisa v primerjavi z redno zaposlitvijo za kar 25 odstotkov manj stroškov, mnogim podjetjem še vedno ni dovolj. Med ponudbo prostih del na študentskih servisih je namreč kar precej takšnih, pri katerih urna postavka komaj preseže 3 evre. Poleg tega se marsikdaj tudi zgodi, da študent dela več, kot je zakonsko predpisano, da opravlja zdravju škodljiva dela in da na koncu ostane celo brez izplačila. Študentje so tudi priča mnogim obljubam o zaposlitvi, ki pa se ob izgubi statusa zaradi cenejše delovne sile po navadi hitro razblinijo.

Podjetja, ki zaposlujejo dijake in študente, imajo zelo različne interese, zakaj to počnejo. "Nekateri jih najemajo zato, ker je delo, ki ga je potrebno opraviti enkratno, začasno in za dejavnost delodajalca neznačilno, ali se je nepredvidoma začasno povečal obseg dela. Nekateri tudi zato, da nekako testirajo bodočega sodelavca (tu gre praviloma za strokovna dela). V skupini tovrstnih razlogov je študentsko delo lahko opravičljivo,“ pravi inšpektor Borut Brezovar.

Žal so razlogi večine najemnikov študentov drugačni. Za študentsko delovno silo se podjetja odločajo, ker je bistveno cenejša od redne zaposlitve. Študenti so bistveno bolj ubogljivi in gnetljivi, "ko jih potrebuješ, jih pokličeš, ko jih ne rabiš, jih pošlješ domov, ni bolniške, porodniške, dopusta, regresa, sindikata ... V takih primerih študentje in študentke praviloma delajo po vsaj osem ur dnevno na sistemiziranih delovnih mestih daljše obdobje (tudi desetletje), pri čemer jim ne teče delovna doba, ni pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja (razen v minimalnem obsegu)," še meni Brezovar. To skupino bi po njegovem mnenju morali izenačiti z rednim delom.

Da gre za zlorabo v primeru izkoriščanja študentskega dela na sistematiziranih delovnih mestih, pa pravijo na ŠOS. "Za te primere od države pričakujemo nadzor, ki bo zlorabe preprečeval."

Ker omejuje zaposlovanje, država najema študente

Izkoriščanje brez meja

Študentje, ki delajo preko študentskega servisa, se zelo pogosto obračajo na Inšpektorat RS za delo. Predvsem ko jim delodajalec ne plača dogovorjenega zneska, zanimajo pa jih tudi njihove ter delodajalčeve pravice in dolžnosti. "Vsi skupaj pa premalo poznajo zakonodajo s tega področja. Študentsko delo ni zaposlitev v smislu Zakona o delovnih razmerjih, pač pa je to priložnostno delo, ki je dovoljena izjema od prave zaposlitve,“ pravi Brezovar. Delovno pravna zakonodaja ob tem velja le v omejenem obsegu in sicer "varovalne norme o omejitvah delovnega časa, odmorih in počitkih, prepovedi diskriminacije, odškodninski odgovornosti, ter tiste norme, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.“ S tem je povezana tudi možnost ukrepanja inšpektorjev v primeru kršitev.

Vlada po predlogih OECD z dodatno obdavčitvijo

Kot je že znano, je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj v okviru protikriznih ukrepov slovenski vladi med drugim predlagala tudi znižanje posebne študentske olajšave, s čimer naj bi pripomogli k večjemu rednemu zaposlovanju mladih. Predlog je nemudoma razburil študentske organizacije, ki pravijo, da bi bilo v trenutnih razmerah, ko se dodatne davčne olajšave namenjajo gospodarstvu, kakršno koli znižanje davčne olajšave za študente nesprejemljivo.

Dodatna obdavčitev študentskega dela bi po njihovem mnenju zmanjšala dostopnost študija, izobraževanje pa bi bilo na voljo samo še premožnim.

"V primeru, da govorimo konkretno o znižanju študentske olajšave, menimo, da posebna osebna olajšava ni previsoka, saj je enaka splošni olajšavi. Če vzamemo v obzir, da večino študentov starši še vedno uveljavljajo kot vzdrževane družinske člane, zaradi česar do splošne olajšave sploh niso upravičeni, pomeni posebna osebna (t.i. študentska) olajšava edino davčno olajšavo za študenta. In v trenutnih razmerah bi bilo kakršno koli znižanje davčne olajšave za študente nesprejemljivo. Za študente in njihove starše bi to pomenilo še dodatno finančno breme," pravijo na ŠOS.

Kljub nekaterim nesoglasjem pa se tako vlada kot tudi študentske organizacije zavedajo, da se mora to področje zaradi takšnih in podobnih situacij nujno urediti.