Študijsko leto je tik pred vrati, nekateri študenti pa še vedno ne vedo, kje bodo spali, opozarjajo v iniciativi Kje bomo pa jutri spali? S spalnimi vrečami in vzmetnicami so prišli pred parlament, kjer bodo, kot so napovedali, vztrajali celo noč.
Razlog tiči v tem, da študenti, ki imajo svojo posteljo v študentskem domu (ŠD) Akademski kolegij, še vedno ne vedo, kdaj jih bodo zaradi prenove ŠD izselili, piše Dnevnik. Začetek omenjenega problema se sicer vleče že leto dni, iz zavoda Študentski dom Ljubljana pa so za 24ur.com sporočili, da prenove zaenkrat še ni na vidiku, da je pa vse odvisno od ljubljanske občine in župana Zorana Jankovića ter šolskega ministra Jerneja Pikala. Sami bodo, tako zagotavljajo, poskrbeli, da bodo študente, ki se bodo zaradi prenove morali izseliti, prerazporedili po drugih domovih.
Ljubljana
V Ljubljani je za študijsko leto 2019/2020 sicer razpisanih 7.006 subvencioniranih ležišč v 29 domovih. "V času poletnih počitnic se običajno sprosti okoli 1000 ležišč, ki jih potem zasede nova generacija študentov, ki jo začnemo vseljevati v drugi polovici septembra. Na vselitev so študentje vabljeni po vrsti glede na njihovo uvrstitev na prednostno listo za vselitev v ŠDL. Ko se izselijo vsi, ki v novem študijskem letu nimajo več pravice do subvencioniranega bivanja, vseljevanje novincev postane odvisno od tistih stanovalcev, ki se izselijo prostovoljno. V študijskem letu 2018/2019, smo zadnje novince vselili v začetku junija 2019. Naj dodamo pojasnilo, da se zaradi narave razpisa najprej obdelajo vloge za sprejem, da lahko v 30 dneh po zaključku razpisa objavimo prednostne liste. Vloge za podaljšanje, se pravi vloge študentov, ki so že naši stanovalci, pa se obdelajo do sredine meseca oktobra, tako da bomo v drugi polovici oktobra imeli celovito sliko o številu vseh uspešno oddanih vlog za študijsko leto 2019/2020," so sporočili iz zavoda Študentski dom Ljubljana in dodali, da se je letos na razpis za zasebnike uspešno prijavilo 280 zasebnikov, ki imajo skupaj prijavljenih 1092 ležišč za 600 razpisanih subvencij.
Maribor
V Mariboru pa imajo študenti na voljo 2663 ležišč, od tega 753 v enoposteljnih sobah, ostale pa v dvoposteljnih sobah. Kot pravijo v Študentskih domovih Univerze v Mariboru, imajo trenutno dovolj prostih ležišč za vselitve novih študentov. "Konec oktobra pa bodo predvidoma vseljeni skoraj vsi študenti, ki bodo izpolnjevali pogoje in domovi bodo polni," so sporočili in dodali, da so na vselitev že povabili vseh 685 študentov, ki so bili uvrščeni na prvo prednostno listo in so že izpolnjevali pogoje za bivanje. "Vsak teden bomo objavljali novo prednostno listo in študente vabili na vselitve, dokler ne bomo povabili vseh. To bo predvidoma v začetku novembra." Ker je v Mariboru dovolj kapacitet v javnih študentskih in dijaških domovih, ležišč s subvencijo pri zasebnikih ne razpisujejo.
Koper
Študentski domovi Univerze na Primorskem (UP) razpolagajo s 382 študentskimi posteljami v treh študentskih domovih v lasti univerze. Poleg tega "Pisarna Študentskih domov UP" skrbi za nameščanje študentov še v dijaško študentske domove v Kopru, Izoli in Portorožu, kjer je na voljo skupaj 300 postelj, ter v zasebne študentske domove (44 postelj) in k zasebnikom. Pri slednjih je na voljo 600 subvencioniranih ležišč, so nam s podatki postregli na Univerzi na Primorskem.
Tudi pri njih je povpraševanje po ležiščih v študentskih domovih veliko in močno presega ponudbo. "V tri študentske domove v lasti UP je bilo možno naseliti zgolj 98 novih študentov, takšnih, ki so izrazili željo za bivanje v teh domovih pa je bilo kar 407," so povedali. Na vprašanje, koliko študentov letos ne bo dobilo prostora, pa so odgovorili, da vsi študenti najdejo namestitev, vendar jo morajo nekateri poiskati pri zasebnikih, kjer je cena manj dostopna.
Nekateri so še spomladi čakali na sobo
In čeprav v Študentskih domovih zagotavljajo, da sobo dobijo vsi študenti, ki se prijavijo na razpis in jo želijo, pa temu očitno ni tako. V ljubljanskih domovih je samo lani za študentsko posteljo zaprosilo 3540 mladih, piše Delo, konec oktobra pa jih je bilo 1400 še vedno brez prenočišča. V začetku letošnjega leta je na sobo še vedno čakalo 675 študentov, maja pa še približno 400. In vsi ti študenti so morali, dokler niso dobili sobe v ŠD, prenočišče poiskati pri zasebnikih. Tam pa se soočajo z oderuškimi najemninami, razlog pa je predvsem v pomanjkanju stanovanj.
Do stanovanjske politike naše države je kritična tudi Anja Planišček s Fakultete za arhitekturo. Pred časom je za 24UR Inšpektor povedala, da se stanovanjske problematike najbolj zavedajo tisti, ki v prestolnico pridejo študirat. Tisti, ki ne dobijo sobe v študentskem domu, najamejo sobo na trgu in zanjo plačajo po 200 evrov na mesec in več, in to za sobo, v kateri sta postelja in miza.
Stanovanjska kriza pa ni več samo težava mladih, vse bolj jo občutijo tudi starejši. In tudi zato, se bo iniciativa Kje bomo pa jutri spali?, odpravila pred parlament in opozorila, da ne bodo več čakali. Mladi bodo zato v svojem imenu in v imenu starejših nocoj vladi, katere del koalicijske pogodbe je tudi prednostno reševanje stanovanjskega vprašanja, predstavili osem zahtev, med katerimi so tudi regulacija stanovanjskega trga, aktivna zemljiška politika, stanovanjske zadruge in kakovostno bivanje za starejšo in študentsko populacijo.
KOMENTARJI (100)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.