Za študente, ki so soočeni z različnimi oblikami invalidnosti, že več kot dvajset let skrbi Društvo študentov invalidov (DŠIS). Ustanovljeno je bilo z namenom zagovarjanja interesov in posebnih potreb študentov invalidov. Društvo izvaja programe pomoči za izboljšanje položaja na področju izobraževanja, bivanja in zaposlovanja, je zapisano na njihovi spletni strani.
V DŠIS je včlanjenih več kot 200 študentov z različnimi vrstami in stopnjami invalidnosti. Članom med drugim nudijo tudi brezplačno uporabo sodobne računalniške opreme z dostopom do interneta, prilagajanje študijske literature v dostopne oblike, organiziranje osebne asistence ter pomoč pri vprašanjih o študijskih in življenjskih razmerah.
"Študenti invalidi se lahko zaradi statusa študenta s posebnimi potrebami na fakultetah izobražujemo polnopravno, kot vsi ostali študentje. S prilagoditvami, ki jih potrebuje vsak posameznik, lahko študent invalid doseže izobrazbo, da potem opravlja svoj sanjski poklic. Nekateri programi fakultet bi bili lahko v tem pogledu študentom bolj dostopni, a še zmeraj se največ težav pojavlja pri arhitekturnih ovirah, ki jih v današnjem času res ne bi smelo več biti," je povedal Jakob Škantelj, predsednik Društva študentov invalidov.
Nekaj fakultet študentom invalidom povsem dostopnih, a so prilagoditve dolgotrajne
V Ljubljani je 26 fakultet. Glede na gradbene predpise morajo biti visokošolske ustanove dostopne tudi gibalno oviranim invalidom, so sporočili z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. A statistika kaže nekoliko drugače ...
Za gibalno ovirane so dostopne Fakulteta za družbene vede, Ekonomska fakulteta, Pedagoška fakulteta, Pravna fakulteta, Fakulteta za socialno delo, Fakulteta za upravo, Filozofska fakulteta, Fakulteta za elektrotehniko, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Fakulteta za računalništvo in informatiko.
Delno urejene pa so Fakulteta za strojništvo, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Fakulteta za arhitekturo, Fakulteta za farmacijo, Fakulteta za pomorstvo in promet, Medicinska fakulteta, Fakulteta za strojništvo in Naravoslovnotehniška fakulteta, je povedala Darja Lisjak, vodja odnosov z javnostmi na Univerzi v Ljubljani.
"Prilagoditve so na Fakulteti za socialno delo, katero v tem študijskem letu obiskuje 11 študentov s posebnim statusom, individualno dogovorjene. Gradivo je dostopno tudi v elektronski obliki. Za vse imamo zagotovljeno dostopnost v smislu klančin, dvigal in sedežnega dvigala na stopnišču za študente, ki uporabljajo invalidski voziček. Predavalnice so opremljene z indukcijsko zanko. Trenutno smo v procesu urejanja dostopa za slepe in slabovidne s pripravo vodilnih taktilnih in mehurčkastih taktilnih oznak," je urejenost za gibalno ovirane povzela profesorica Petra Videmšek.
"Na Fakulteto za družbene vede so v tem študijskem letu vpisani trije gibalno ovirani študenti. Ustanova je arhitektonsko dostopna za gibalno ovirane študente, pred glavnim vhodom v fakulteto je klančina, glavna vrata na fakulteto pa se avtomatsko odpirajo. Za vstop iz pritličja v višja nadstropja, kakor tudi v kletne prostore, je gibalno oviranim študentom dostopno dvigalo, s pomočjo katerega lahko pridejo do vseh predavalnic in kabinetov profesorjev. Profesorji, ki imajo kabinete v starem delu fakultete, po predhodnem dogovoru z gibalno oviranim študentom opravijo govorilne ure v prostorih, ki se nahajajo v pritličju fakultete," je dostopnost opisala Nina Erjavec, predstavnica za stike z javnostmi.
Ekonomska fakulteta je zgrajena v sedemdesetih letih 20. stoletja, a se je pri adaptacijah prilagodila študentom s posebnimi potrebami. V letošnjem letu jih predavanja obiskuje 44. Med drugim so zanje namestili več dvigal in nova stranišča za invalide, dodali avtomatska vrata, ustrezne klančine pri vhodih, postavili kovinske ograje ob vhodnih stopnicah, uredili invalidska parkirišča ter skrajšali zapornice za širino vozičkov. Knjižnica omogoča daljši rok izposoje gradiv, podporo pa posamezniku nudijo tudi profesorji, je pojasnila Dušica Vehovar Zajc, predstavnica za odnose z javnostmi.
Fakulteta za šport, ki sicer ni na seznamu invalidom povsem dostopnih izobraževalnih ustanov, se študentom ustrezno prilagaja.
"V tekočem študijskem letu imamo enega študenta s posebnimi potrebami. V skladu s Pravilnikom o študentih s posebnimi potrebami so mu omogočene prilagoditve, za katere je zaprosil, glede na težave, ki jih ima. V njegovem primeru gre za zmanjšano obvezno prisotnost pri pedagoškem procesu in za podaljšan čas opravljanja izpitov. Tudi v preteklosti smo imeli na fakulteti nekaj študentov s posebnimi potrebami, ki so bili gibalno ovirani. Glede na njihovo oviranost so bile na Fakulteti za šport sprejete ustrezne prilagoditve pri izvedbi pedagoškega procesa in dostop do prostorov," je povedal Damir Karpljuk, prodekan za pedagoško dejavnost.
PREBERITE ŠE: Idrija je ena od 30 slovenskih občin, ki se ponašajo z nazivom - prijazna invalidom.
Študenti invalidi na fakultetah načeloma zadovoljni, a vse žal niso ustrezne
"Dostopnost na Fakulteti za elektrotehniko je zelo dobro urejena. Vsak študent, ki je tako ali drugače oviran, lahko pride do vsake predavalnice in laboratorija," je povedal Robi Bojanec, študent elektrotehnike, zaposlen v laboratoriju podjetja Danfoss Trata, kjer je za dostopnost prav tako dobro poskrbljeno.
Med študijem so na fakulteti izdelali robotski invalidski voziček, s katerim so pred dvema letoma na mednarodnem tekmovanju Cybathlon osvojili tretje mesto.
"Tudi študenti, ki so slabovidni ali slepi, lahko obveznosti opravljajo brez ovir, saj je fakulteta opremljena z Braillovo pisavo. Laboratoriji, katere sem obiskoval, so dostopni in nekateri celo prilagojeni. Namesto stopnic so naredili klančine. Za invalide sta pred ustanovo urejena tudi parkirna prostora," je s pogoji študija zadovoljen Robi.
Nastija Fijolič je absolventka študija fotografije, ki pod okriljem Paraolimpijskega komiteja že četrto leto zapored pleše standardne in latinskoameriške plese. Najprej je študirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, a je bila dostopnost slaba. "Veliko stopnic in nedostopnost za invalidske vozičke. Nekateri profesorji so pokazali razumevanje in se mi prilagodili, drugi pač ne," je iskrena Nastija.
Zato se je prepisala na fotografijo, čeprav tudi na VIST dostopnost ni enostavna. "A trud mora biti obojestranski. Pomagajo mi vsi, profesorji in sošolci, zato sem vztrajala," je še povedala mlada plesalka, ki je na svetovnem prvenstvu v parašportnem plesu zasedla peto mesto.
Še več rešitev za izboljšanje položaja študentov invalidov na fakultetah v sodelovanju z Društvom študentov invalidov išče Študentska organizacija Univerze (ŠOU) v Ljubljani.
"Z društvom smo v redni komunikaciji, z veseljem jim priskočimo na pomoč, ko se obrnejo na nas. Tako smo v letu 2016 soorganizirali projekt Dostopna Univerza, na katerem smo v sklopu okroglih miz in predavanj opozarjali na problematiko študentov invalidov in predstavljali primere dobrih praks," je vzajemno sodelovanje opisala Kaja Fikfak iz resorja za komuniciranje in razvoj ŠOU.
ŠOU tudi že več let sofinancira programe, projekte in dogodke DŠIS, ki nudijo celovito podporo pri študiju vsem študentom invalidom.
"V preteklosti smo na podlagi posebnega razpisa pomagali trem študentom invalidom. Donacija je bila namenjena nakupu prenosnega računalnika, e-bralnika ter tuširnega stola," je še povedala Fikfakova.
Bivanje v študentskih domovih: oprema, prilagojena invalidom
"V DŠIS posebno pozornost namenjamo tudi nastanitvi različnih kategorij invalidov in po potrebi še njihovim spremljevalcev. V nekaterih študentskih sobah je posebna oprema, prilagojena invalidom," je povedal Jakob Škantelj.
Študenti s posebnimi potrebami imajo prednost pri sprejemu v študentske domove.
Prav tako imajo možnost uveljavljati pravico do bivanja spremljevalca v študentskem domu. V tem primeru morajo prošnji za sprejem priložiti pisno dokazilo o upravičenosti do spremljevalca. Le-ta mora imeti status študenta, ni pa potrebno, da doseže zadostno število točk za sprejem v študentski dom, je zapisano na spletni strani Društva študentov invalidov.
"Imamo več domov, ki so prilagojeni potrebam bivanja študentov invalidov. To so dom V v Rožni dolini, Dom FDV za Bežigradom in dom na Litostrojski cesti v Šiški. Imamo tudi dve invalidski stanovanji na Hacquetovi v Zupančičevi jami," je število kapacitet za študente invalide povzel Igor Brlek, v.d. direktorja Zavoda Študentski dom Ljubljana.
Največ študentov je nameščenih v Rožni dolini in za Bežigradom. V vseh navedenih bivanjskih enotah DŠIS nudi 24-urno asistenco za potrebe študentov invalidov (pomoč pri dnevnih opravilih, prevozi ...). Tudi oprema sob v kapacitetah, namenjenih študentom invalidom, je prilagojena njihovim potrebam.
"Študenti invalidi so zadovoljni z namestitvami. V kolikor se kdaj zgodi, da kdo ni, mu poiščemo ustreznejšo izbiro," je pojasnil Brlek.
Država največ pozornosti namenja ureditvi osebne asistence
Ob povečevanju števila invalidov, ki se odločajo za študij, se arhitektonska dostopnost fakultet počasi izboljšuje, a je dela še veliko. Večji premik se je zgodil zaradi pred leti povečanega števila vpisov invalidov na fakultete.
Vpis po Brlekovih besedah zdaj rahlo upada, vendar je ta upad manjši od zmanjševanja splošne študentske populacije. "Kapacitete za invalide so v študentskih domovih večino časa polno zasedene," je še povedal.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti trenutno največ pozornosti namenja ureditvi osebne asistence za študente invalide.
"Osebna asistenca se za študente invalide, tako kot za ostale osebe, ki potrebujejo storitve osebne asistence, sofinancira s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti preko javnih razpisov. 1.januarja 2019 bo stopil v veljajo Zakon o osebni asistenci. Pravica do storitev osebne asistence bo tako postala zakonska pravica oseb, ki te storitve potrebujejo," so sporočili z ministrstva.
Še vedno namreč ni zagotovljenih vseh ustreznih finančnih sredstev, ki bi študentom invalidom omogočala povsem polnopraven študij.
