Študenti in dijaki za delo v kliničnih okoljih ne dobijo plačila, ponekod niti malice

Višino plačila za obvezno opravljanje prakse določa zakon za uravnoteženje javnih financ. Mesečna nagrada za celotno mesečno obveznost za dijake znaša 86 evrov, za študente pa 172 evrov. Regres za prehrano in povračilo stroškov pa zakon za praktikante obravnava enako kot za zaposlene. A kot bomo videli, študenti in dijaki zdravstvene nege nagrad nikoli ne vidijo, vsaj takrat ne, ko se v kliničnih okoljih usposabljajo z delom. Če delajo prek študentskega servisa, plačilo dobijo.

Kot so nam razložili na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) na neizplačevanje nagrad (pojasnili so samo za dijake) vpliva Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Ta določa, da srednje poklicno in strokovno izobraževanje izvajajo šole skupaj z delodajalci in opredeljuje tudi pravico dijaka na praktičnem usposabljanju z delom do nagrade v skladu s panožno kolektivno pogodbo za ustrezno dejavnost oziroma drugimi predpisi. Za področje zdravstva in socialnega varstva to področje ureja Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva. 
 

Ko smo preverili, kaj pravi ta kolektivna pogodba, smo ugotovili, da tako za dijake kot študente iz zdravstvenega in socialno-varstvenega področja ne določa nagrade. Imajo pa mladi po tej pogodbi pravico do prehrane med delom in povračila za prevoz na delo. 

Na to težavo šolniki opominjajo odgovorne institucije že dlje časa. Čeprav šole spodbujajo svoje dijake in študente, da pomagajo in delajo v zdravstvenih ustanovah tudi prostovoljno, pa se jim ne zdi prav, da morajo njihovi bodoči zdravstveni delavci delati 'zastonj', če želijo opraviti obvezno usposabljanje z delom, ki je pogoj, da šolanje dokončajo.

Pripravljenost in zavezanost k prostovoljnemu delu so mladi izkazali, ko je minister za zdravje Janez Poklukar prejšnji teden spodbudil srednje šole in fakultete za zdravstveno nego, naj svoje dijake in študente napotijo v bolnišnice, kjer bodo pomagali. Bolnišnice se namreč zaradi koronske krize spopadajo s hudim pomanjkanjem in izčrpanostjo kadra. Tako fakultete kot srednje šole so nemudoma reagirale in prostovoljno priskočile na pomoč. 

Problem ni prostovoljno delo, ampak obvezno brezplačno delo

Tudi na srednjih šolah in fakulteti, s katerimi smo stopili v kontakt, je bil odgovor podoben: mladim smo nemudoma omogočili, da podprejo bolnišnice. Šolski zavodi razumejo, da je bil poziv ministra apel za prostovoljno delo, od katerega pridobijo tudi dijaki in študent. Šolske ustanove in 'mladi zdravstveniki' v tem primeru tudi niso pričakovali, da bodo dobili plačilo za svojo pomoč. Problem torej ni prostovoljno delo, ampak praktično usposabljanje z delom, ki je, kot kaže, razumljeno kot obvezno brezplačno delo.

Dijaki in študenti po novem za pomoč prejeli dnevni dodatek 25 evrov

Je pa minister za finance Andrej Šircelj ravno včeraj na vladni novinarski konferenci, kjer so predstavili novi interventni zakon PKP 10, napovedal, da bodo dijaki in študenti, ki so sprejeli delo in pomagajo v zdravstvenih ustanovah zaradi koronske krize, dobili poseben, dnevni dodatek v višini 25 evrov. 

Zato, da si lažje predstavljamo, v katerih primerih se šole zavzemajo za plačano delo, nam je ravnateljica Srednje zdravstvene šole Ljubljana Silva Kastelic pojasnila, da ločimo med praktičnim izobraževanjem in praktičnim usposabljanjem: "Izobraževanje pomeni, da gredo dijaki v zdravstveno ustanovo z našim mentorjem. V tem primeru ne pričakujemo, da bodo dobili plačilo niti malice. Usposabljanje je druga oblika, ko dijake pošljemo v klinično okolje in so sami pri delodajalcu ter je on izvajalec dela pouka." Takrat bi bilo prav, da nagrado dobijo, meni Kasteličeva. 

Dijaki brez plačila in malice tudi pol leta

Zaveda se, da je to rak rana našega sistema. "Nekateri domovi za ostarele dijakom, ki so na praktičnem usposabljanju, malico dajo. Ni pa enotnega pravila, nekje jo dobijo, nekje pa ne," je dejala. Nato pa opozorila, da se dijaki, ki se izobražujejo za poklic bolničar-negovalec, usposabljajo z delom skoraj pol leta, kar pomeni, da pol leta delajo brez plačila: "Tam bi pričakovali, da jim bo delodajalec dal nagrado in jim povrnil potne stroške ali vsaj malico, kot je predpisano v zakonodaji. Kajti dati malico človeku, ki dela, in za katerega si odgovoren, je dostojno."

Na njihovi šoli praktično usposabljanje pri delodajalcu sicer poteka skozi celo leto, tako da jih zaradi poziva ministra ni bilo treba prerazporejati. Dijaki tretjih in četrtih letnikov so začeli že septembra. "Glede na dopis ministra in na vso situacijo, smo se odzvali tako, da smo dijake dodatno povabili, da v svojem prostem času, poleg rednega pouka, gredo pomagat bodisi v svoje okolje bodisi prek šole." je pojasnila.

Prostovoljstvo je namreč del kulture in delovanja njihove šole. "Želijo si ga tudi dijaki," je poudarila. To se je izkazalo po dopisu ministra. Ravnateljica je poslala poziv vsem dijakom, tudi nižjim letnikom. "Dijaki so odprti in dovzetni ter razumejo stisko. Gredo pomagat. Tudi sama sem jim rekla, da zdaj, v tem trenutku ni čas za sodbe – ali je kriv sistem ali so krivi vsi, zakaj je prišlo do take situacije ... " je izrazila mnenje.

'Zdravstvenega kadra primanjkuje, ustanove pa ne spregledajo, da bi ga lahko z nagradami pridobile'

Kasteličeva je izpostavila, da se vsako leto znova spopadajo s problematiko neplačevanja. Na šolo pritiskajo tako starši kot dijaki. Ne zdi se jim pošteno, da njihovi vrstniki, ki prakso opravljajo v denimo gospodarskem sektorju, dobijo nagrado, malico in potne stroške, oni, v javnem, zdravstvenem sektorju, pa nič. Zdi se ji škoda, da v času, ko primanjkuje zdravstvenih delavcev, medicinskih sester, tehnikov in bolničarjev-negovalcev, ustanove ne spregledajo, da bi z nagradami oziroma plačili pridobili nove sodelavce in jih ne bi bilo treba iskati v tujini. "Tukaj so, pri njih so. Mladi so pripravljeni delati, se izobraževati, a treba jim je iti na sproti," je dejala. Ob tem je dodala, da na drugi strani razume tudi delodajalce, saj k njim ne prihajajo zgolj dijaki, ampak tudi veliko študentov in je zato težko: "Delodajalci bi morali poskrbeti za vir financiranja oziroma ,bi bilo to treba urediti sistemsko."

'Problem (ne)plačevanja praktičnega usposabljanja z delom v programu zdravstvena nega je pereč in ga je treba čim prej rešiti'

Podobno se je do problema opredelila ravnateljica Srednje šole Jesenice Monika Lotrič. Tudi njihovi dijaki zdravstvene nege ne dobivajo nagrad za praktično usposabljanje z delom. "Problem (ne)plačevanja praktičnega usposabljanja z delom v programu zdravstvena nega je pereč in ga je potrebno čim prej rešiti na sistemski ravni na ministrstvu za zdravje in ministrstvu za izobraževanje," je dejala.

Na poziv ministra za zdravje je sicer tudi njihova šola reagirala hitro. Najprej so pomoč ponudili jeseniški bolnišnici, kjer tretji in četrti letniki že običajno opravljajo obvezni praktični pouk. "Že ta teden smo na štiritedensko praktično usposabljanje z delom napotili en razred tretjega letnika, po štirih tednih jim bo sledil še drugi razred. Dijaki bodo tako pomagali v Splošni bolnišnici Jesenice, v Porodnišnici Kranj, na Kliniki Golnik in v šestih domovih starejših občanov na Gorenjskem," je pojasnila.

MIZŠ išče rešitve, prav tako na UKC Ljubljana

Predstavniki MIZŠ so potrdili, da se zavedajo problematike plačevanja stroškov učnih baz in jo medresorsko preučuje ter iščejo rešitev. "Zavedamo se, da imajo delodajalci s praktičnim usposabljanjem dijakov z delom strošek, vendar pa menimo, da delodajalec z ustrezno organiziranostjo praktičnega usposabljanja dijaka z delom lahko zagotovi, da prispevek dijaka v delovnem procesu preseže dejanske vrednosti izplačane nagrade, nadomestil za prevoz na delo in prehrano med delom ter drugih stroškov," so se opredelili. 

Na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so nam potrdili, da študentov in dijakov, ki pri njih opravljajo redno študijsko prakso, praviloma ne plačujejo, a si prizadevajo, da bi se to spremenilo. "Z izobraževalnimi ustanovami se že dogovarjamo o novem načinu plačila nagrad. Delo prek študentskega servisa pa je seveda urejeno in se redno plačuje," so zgotovili.

V tujini tovrstnih praks ni

Dekanja Sanela Pivač s Fakultete za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah je potrdila, da tudi njihovi študenti med kliničnim usposabljanjem ne dobijo malice, razen pri nekaterih posameznikih. "Menimo, da so to osnovni pogoji, ki bi morali biti urejeni na sistemski ravni," je poudarila.

Pojasnila je, da ostale države EU drugače pristopajo k izobraževanju. Študente zdravstvene nege motivirajo s tem, da jim izplačujejo vsaj simbolične nagrade za opravljeno prakso ter pokrijejo stroške prehrane in prevoza. "Pri nas si študenti stroške prehrane in prevoza krijejo sami. S tem se ne strinjamo in menimo, da bi morali to študentom med opravljanjem prakse zagotoviti delodajalci oziroma učne baze. Podobno, kot je to organizirano za dijake in študente na praksi izven zdravstva. Na to problematiko smo pristojne že opozorili," je povedala.

'Smo edina država v EU, v kateri visokošolski zavodi zdravstvenim zavodom plačujejo mentorstvo'

Pivačeva je opozorila, da se problem ne konča pri neplačevanju študentov. Hkrati smo edina država v EU, v kateri visokošolski zavodi zdravstvenim zavodom plačujejo mentorstvo za študente na praksi, je izpostavila: "Stroški kliničnega usposabljanja so izjemno visoki, na kar smo že večkrat opozorili obe pristojni ministrstvi (za zdravje in izobraževanje). Tudi tu bi bilo treba slediti praksi iz drugih držav EU. Dejstvo je namreč, da imajo danes naši diplomanti veliko priložnosti, da si izberejo delodajalca, pri katerem želijo delati. Zagotovo bodo raje izbrali tistega, kjer so se že kot študenti na kliničnem usposabljanju dobro počutili ter bili bolje sprejeti in vključeni v ekipo," je prepričana Pivačeva.

Za piko na i nekateri zdravstveni zavodi oziroma učne baze želijo računati poleg stroškov mentorstva posebej še stroške za porabo osebne varovalne opreme za študente, je povedala Pivačeva: "Kar se nam je to zdelo nesprejemljivo, smo problematiko predstavili obema prisojnima ministrstvoma, ki sta se na naše opozorilo tudi pozitivno odzvala. Upamo, da bo osebna varovalna oprema, tudi v času, ko ne bo izrednih razmer, tako kot za vse zdravstvene delavce vedno brezplačna – tudi za študente v kliničnem okolju, torej ne samo v času izrednih razmer." 

MIZŠ: Zagotavljamo brezplačno usposabljanje mentorjev dijakov pri delodajalcih

Na MIZŠ smo vprašali, kaj konkretno naredijo, da bi bila obvezna praksa bolj spodbudno naravnana? Odgovorili so nam, da z različnimi ukrepi, sofinanciranimi s sredstvi Evropskega socialnega sklada, vse od leta 2008 dalje spodbujajo delodajalce (tudi delodajalce s področja zdravstva in socialnega varstva) k sodelovanju v izobraževalnem procesu in osveščajo delodajalce o pomenu kakovostnega praktičnega usposabljanja z delom. "Med drugim zagotavljamo brezplačno usposabljanje mentorjev dijakov pri delodajalcih," so izpostavili ob tem pa dodali, da delodajalce spodbujajo preko vsakoletnih javnih razpisov. "Za vsakega dijaka srednjega poklicnega izobraževanja, ki ga je delodajalec praktično usposabljal z delom v obsegu kot je predviden z izobraževalnim programom, prejme delodajalec enkratno spodbudo 1.186 evrov."

A to so spodbude za delodajalce, kaj pa spodbude za študente in dijake? Ob tem še enkrat omenimo: Slovenija se spopada s kroničnim pomanjkanjem kadra zdravstvene nege.

'Na ministrstvu za zdravje bomo aktivno pristopili k skupnemu reševanju teh izzivov, takoj ko se situacija v povezavi s covidom-19 nekoliko umiri'

In kako se problema lotevajo na ministrstvu za zdravje? Kot so nam pojasnili, so zaprosili izobraževalne zavode, ki izobražujejo za poklice v zdravstvu, da dijakom zadnjih letnikov in študentom omogočijo opravljanje kliničnega usposabljanja v covidnem obdobju: "Pri tem gre za omogočanje dijakom in študentom, da pridobijo neprecenljive delovne izkušnje kot del obveznega kliničnega usposabljanja s podporo kliničnih mentorjev, hkrati pa bo prav zaradi vključevanja študentom zagotovljena dodatna, v tem okoliščinah nujno potrebna, zdravstvena obravnava pacientov."

Ker želijo zagotoviti kakovostno klinično usposabljanje tako na področjih zdravstvene nege kot babištva, farmacije, medicine in dentalne medicine, imajo na zalogi, kot pravijo, kar nekaj izzivov.  Med njimi je načrt za bolj učinkovito finančno shemo. "Tako iz vidika študentov, izobraževalnih zavodov, kot za izvajalce zdravstvene dejavnosti, ki imajo status učnega zavoda, ter mentorje," so zagotovili. Ob tem so zagotovili, da bodo aktivno pristopili k skupnemu reševanju teh izzivov, takoj ko se situacija v povezavi s covidom-19 nekoliko umiri.

 Na Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije pa tematike niso želeli komentirati, češ da je to stvar šolskega področja.